V Pomurje se vračajo prve štorklje, najverjetneje štrki
Ne predolga zima in že prava pomlad privabljata dolgonoge in dolgokljune ptice, ki „prinašajo otroke“
Bele štorklje, ki jih na območju Slovenije pride vsako leto več kot 300 parov, se navadno z juga vračajo koncu marca oz. v začetku aprila. Toda zadnje mile zime privabljajo štorklje na sončno stran Alp že prej. Le redko se je doslej zgodilo, da bi štorklje v Pomurje prišle že konec februarja, kot je bilo predlani. Morebiti ker je bilo prestopno leto, je že v četrtek, 29.2.2024, prva štorklja priletela v Črešnjevce, nedaleč od Gornje Radgone, ki ima gnezdo na domačiji družine Jančar. To je menda rekord po hitrosti prihoda, a tudi letos nekaj štrkov ni veliko zamujalo, saj so že v nedeljo, 1. marca svoje lansko domovanje obiskali v Dolgi vasi, Lenartu, Črešnjevcih, Gornji Radgoni…Letos je tako svoj rekord dosegel tudi radgonski štrk (lani 5. marca), ki je priletel 1. marca, v preteklih letih pa je na svoje gnezdo ob bencinskem servisu MOL na Ljutomerski cesti, prihajal okrog 25. marca, pa vse do 1. aprila, po covidu (2023, 2024 in 2025, 2026) pa bistveno hitreje. Po besedah Aleša Ravnikarja, ki je sosed radgonskih štorkelj v mestu penine in sejmov, se nikoli ni zgodil tako hiter prihod, saj jih spremlja že odkar so si tam uredile gnezdo.
Najprej prileti moški. Tudi letos je temu tako.
Po besedah nekdanje vinske kraljice Radgonsko – Kapelskih goric Jerneje Jančar, samec ob njihovi hiši ima nalogo, da pripravi gnezdo. Ob tem Jančarjevi opažajo, da partnerica prileti kak teden pozneje in tudi, da ta svojega partnerja pohvali, če je gnezda ustrezno urejene, če pa ni, pa nad njim »kriči«. Tudi sosed drugega para štorkelj, ki gnezdi v Gornji Radgoni, v bližini supermarketa Tuš, na Ljutomerski ulici, Aleš Ravnikar, je opazil prvi obisk štrka, ki se je najprej malo ustavil na drogu ulične razsvetljave, nato pa na lepo ohranjeno gnezdo, kjer je nekaj časa počakal na radovedneže, ki so uporabil različne naprave za fotografiranje, kar je izkoristil tudi Aleš, ki običajno ima pripravljen fotografski aparat.
Bele štorklje sicer ostanejo pri nas tja do 15. avgusta, ko spet odletijo iz Slovenije na območje Afrike. V zadnjem času pa se mnoge štorklje, zaradi milih zim niti ne selijo, temveč prezimijo pri nas. Sicer pa bele štorklje pri nas gnezdijo na strešnih slemenih, dimnikih, električnih drogovih in posebnih gnezditvenih podstavkih. Štorklje se prehranjuje pretežno z malimi sesalci, redkeje z žabami, deževniki, kačami in žuželkami. Zanimivo je tudi to, da ob pomanjkanju hrane lahko vržejo oslabele mladiče iz gnezda in tako ostalim, fizično močnejšim mladičem, omogoči preživetje. V Sloveniji se je v zadnjih 20 letih njihovo število nekoliko povečalo, vendar kljub temu pri nas ostaja ranljiva vrsta. Štorklje se mimogrede sporazumevajo tako, da klopotajo s kljuni. Obstaja 19 vrst štorkelj, ki jih razvrščamo v šest rodov. Nekdaj so menili, da so štorklja monogamne (zvestoba do groba) vendar pa to drži le do neke mere. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. Na svoje gnezdo so navezane prav toliko kot na partnerja.
V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so tudi lani izvedli štetje in popis bele štorklje v Sloveniji. In rezultati lanskega, že 27. popisa so prinesli izjemne novice, saj so zabeležili največje število gnezdečih parov in poletelih mladičev doslej! Kot je pojasnila Urša Očko iz DOPPS, vseslovenski popis bele štorklje na društvu mednarodno uveljavljeni metodi izvajajo že od leta 1999. Med koncem junija in začetkom julija obiščejo vsa znana gnezda bele štorklje v Sloveniji in preverijo zasedenost ter gnezditveno uspešnost. „Pomemben del popisa je tudi pogovor z domačini, ki nam vsako leto posredujejo dragocene informacije o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodu štorkelj in drugih zanimivostih. Posebno pozornost namenimo tudi pregledu gnezda, da ocenimo, ali je to stabilno in varno,“ pravi Urša Očko, ki je vesela, da štorklje že tretje leto zapovrstjo prinašajo rekorde.
Bele štorklje so jih namreč z rekordno zasedenostjo gnezd razveselile že leta 2023, leta 2024 pa skupaj z rekordno zasedenostjo še z rekordnim številom poletelih mladičev – pri nas je gnezdilo 311 parov, poletelo pa je 673 mladičev. V letu 2025 pa so presegli vse rekorde, saj je pri nas gnezdilo 321 parov belih štorkelj, iz naših gnezd pa je poletelo kar 807 mladičev, torej 134 mladičev več kot leto prej. Gre za najvišje številke v zgodovini popisa! Bela štorklja velja za vrsto, ki je zaradi globalnega segrevanja profitirala. Milejše zime ji omogočajo krajše selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnezditvenim območjem – kar opažajo tudi v Sloveniji. V zimi 2024/2025 so tako zabeležili rekordno število prezimujočih štorkelj. Prezimovalo jih je najmanj 20: Podatke o prezimovanju zbirajo sporadično – na podlagi večkratnih opažanj štorkelj na istem območju skozi zimo. Posledično obstaja verjetnost, da je pri nas prezimovala še kakšna štorklja več. Tudi višje povprečne temperature v spomladanskih mesecih očitno pozitivno vplivajo na bele štorklje. Te jim skupaj z zgodnejšimi prihodi omogočajo, da prej pričnejo z gnezditvijo in ugodno vplivajo na preživetje mladičev ter količino dostopne hrane.
Kljub vsemu ni mogoče napovedati, ali bo ta trend trajal še najprej, torej ali bodo bele štorklje zaradi globalnega segrevanja profitirale še naprej. Globalno segrevanje namreč prinaša tudi vedno pogostejše vremenske ekstreme kot so močna neurja in suša, ki lahko resno ogrozijo gnezditveno uspešnost in preživetje, zlasti mladih ptic.
Fotografije: A.R., F.P. & F.K.