Mila zima že privablja dolgonoge in dolgokljune ptice, ki „prinašajo otroke“
Bele štorklje, ki jih na območju Slovenije pride vsako leto okoli 200 parov, se navadno z juga vračajo koncu marca oz. v začetku aprila. Letošnja mila zima pa je privabila štorklje na naše območje že prej. V sredo, na dan žena proti večeru, je namreč prva štorklja priletela v Črešnjevce, nedaleč od Gornje Radgone, ki ima gnezdo ob hiši družine Jančar. Kot so nam povedali Jančarjevi se je štorklja na gnezdo ob njihovi hiši v preteklih letih običajno vračala okrog 25. marca. Najprej prileti moški. Tudi letos je temu tako. Po besedah nekdanje vinske kraljice Radgonsko – Kapelskih goric Jerneje Jančar samec nalogo, da pripravi gnezdo. Ob tem Jančarjevi opažajo, da partnerica prileti kak teden pozneje in tudi, da ta svojega partnerja pohvali, če je gnezda ustrezno urejene, če pa ni, pa nad njim »kriči«. Preverili smo tudi, ali se je že vrnila druga štorklja, ki gnezdi na območju Gornje Radgone, v bližini supermarketa Tuš, in očitno se tam ni pojavil gospod štrk. Ker pa spremljamo vračanje „radgonskih“ štorkelj smo ugotovili, da se je lani prva štorklja v Črešnjevce vrnila 24. marca, na gnezdo ob Tušu pa komaj 5. aprila.
Bele štorklje sicer ostanejo pri nas tja do 15. avgusta, ko spet odletijo iz Slovenije na območje Afrike. V zadnjem času pa se mnoge štorklje, zaradi milih zim niti ne sleijo, temveč prezimijo pri nas. Sicer pa bele štorklje pri nas gnezdijo na strešnih slemenih, dimnikih, električnih drogovih in posebnih gnezditvenih podstavkih. Štorklje se prehranjuje pretežno z malimi sesalci, redkeje z žabami, deževniki, kačami in žuželkami. Zanimivo je tudi to, da ob pomanjkanju hrane lahko vržejo oslabele mladiče iz gnezda in tako ostalim, fizično močnejšim mladičem, omogoči preživetje. V Sloveniji se je v zadnjih 20 letih njihovo število nekoliko povečalo, vendar kljub temu pri nas ostaja ranljiva vrsta.
Štorklje se mimogrede sporazumevajo tako, da klopotajo s kljuni. Obstaja 19 vrst štorkelj, ki jih razvrščamo v šest rodov. Nekdaj so menili, da so štorklja monogamne (zvestoba do groba) vendar pa to drži le do neke mere. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. Na svoje gnezdo so navezane prav toliko kot na partnerja. (F.K.)
Foto: Franci Klemenčič