Mila zima in že prava pomlad privabljata dolgonoge in dolgokljune ptice, ki „prinašajo otroke“
Bele štorklje, ki jih na območju Slovenije pride vsako leto okoli 300 parov, se navadno z juga vračajo koncu marca oz. v začetku aprila. Toda zadnje mile zime privabljajo štorklje na sončno stran Alp že prej. Le redko se je doslej zgodilo, da bi štorklje v Pomurje prišle že konec februarja, kot je bilo lani. Morebiti ker je bilo prestopno leto, je lani, v četrtek, 29.2.2024, prva štorklja priletela v Črešnjevce, nedaleč od Gornje Radgone, ki ima gnezdo na domačiji družine Jančar, kjer je mimogrede najverjetneje isti štrk priletel predlani na dan žena, torej osem dni pozneje. Letos pa, v sredo, 5. marca sta istočasno prišla črešnjevski štrk in „sosed“ iz Gornje Radgone, ki že vrsto let gnezdi ob bencinskem servisu MOL. Kot so nam povedali Jančarjevi v Črešnjevcih se je štorklja na gnezdo ob njihovi hiši v preteklih letih običajno vračala okrog 25. marca, po covidu (2023, 2024 in 2025) pa bistveno hitreje. Enako je po besedah Aleša Ravnikarja, ki je sosed radgonskih štorkelj tudi v mestu penine in sejmov
Najprej prileti moški. Tudi letos je temu tako.
Po besedah nekdanje vinske kraljice Radgonsko – Kapelskih goric Jerneje Jančar samec ima nalogo, da pripravi gnezdo. Ob tem Jančarjevi opažajo, da partnerica prileti kak teden pozneje in tudi, da ta svojega partnerja pohvali, če je gnezda ustrezno urejene, če pa ni, pa nad njim »kriči«. Tudi sosed drugega para štorkelj, ki gnezdi v mestu penine in sejmov Gornji Radgoni, v bližini supermarketa Tuš, na Ljutomerski ulici, Aleš Ravnikar, je na pepelnico opazil prvi obisk štrka, ki se je najprej malo ustavil na drogu ulične razsvetljave, nato pa na lepo ohranjeno gnezdo, kjer je nekaj časa počakal na radovedneže, ki so uporabil različne naprave za fotografiranje, kar je izkoristil tudi Aleš, ki običajno ima pripravljen fotografski aparat.
Bele štorklje sicer ostanejo pri nas tja do 15. avgusta, ko spet odletijo iz Slovenije na območje Afrike. V zadnjem času pa se mnoge štorklje, zaradi milih zim niti ne selijo, temveč prezimijo pri nas. Sicer pa bele štorklje pri nas gnezdijo na strešnih slemenih, dimnikih, električnih drogovih in posebnih gnezditvenih podstavkih. Štorklje se prehranjuje pretežno z malimi sesalci, redkeje z žabami, deževniki, kačami in žuželkami. Zanimivo je tudi to, da ob pomanjkanju hrane lahko vržejo oslabele mladiče iz gnezda in tako ostalim, fizično močnejšim mladičem, omogoči preživetje. V Sloveniji se je v zadnjih 20 letih njihovo število nekoliko povečalo, vendar kljub temu pri nas ostaja ranljiva vrsta. Lani, ko so obeležili 26. obletnico popisa bele štorklje v Sloveniji, so v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), skupaj z varuhi bele štorklje iz vse Slovenije, ugotovili, da je v letu 2024 v Sloveniji gnezdilo 311 (leta 2023: 300) parov, poletelo pa 673 (473) mladičev, kar je glede na vse vremenske ujme in neurja, spodbuden podatek.
Štorklje se mimogrede sporazumevajo tako, da klopotajo s kljuni. Obstaja 19 vrst štorkelj, ki jih razvrščamo v šest rodov. Nekdaj so menili, da so štorklja monogamne (zvestoba do groba) vendar pa to drži le do neke mere. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. Na svoje gnezdo so navezane prav toliko kot na partnerja.
Fotografije: A.R., J.J. in M.R.