Kot ugotavljajo prašičerejci Pomurja, slovenske prašičerejce uničuje poceni uvoz svinjine in država, zato ni presenečanje opuščanje dejavnosti
Prekmursko prašičerejsko društvo, ki ga vodi predsednik Dušan Fister, je v prostorih Murske republike Hotela Zvezda v Murski Soboti, pripravilo redni letni občni zbor. Ob članih društva, so se ga udeležili tudi gostje, kot so: direktor KGZZ Murska Sobota, dr. Stanko Kapun, predsednik območne enote KGZ Murska Sobota Franc Grobnik, predsednik SZP Alojz Varga, predsednik Prašičerejskega društva Gornja Radgona Marko Fašalek in drugi. Po opravljenih formalnostih zbora, ki ga je vodil predsednik društva Dušan Fister, kateri je tudi podal poročilo o delovanju društva v preteklem letu. V njem med drugim dejal: „V Gradišču smo imeli srečanje in hkrati izobraževanje in sem bil z udeležbo zadovoljen. Na srečanju smo izpostavili nekaj zadev katere so nas pestile in so nam gostje podali odgovore na naša vprašanja. Na sejmu Agra smo sodelovali s SZP ter z preostalimi prašičerejskimi društvi v Sloveniji, s katerimi smo izmenjali mnenja o prašičereji.“
V lanskem letu so v društvu prešli na elektronsko pošiljanje vabil in nujnih obvestil, da tako pridejo informacije hitreje na želene cilje. V sklopu SZP-ja so sodelovali na volitvah v KGZ Slovenije. To pa je v glavnem vse, o čemer je poročal predsednik, ki je podal tudi plan dela društva za leto 2025. Program zajema šest postavk, ter je več ali manj podoben lanskemu. Na poročilo predsednika, plana dela, ter finančnega poročila, ni bilo pripomb. Je pa se razvila široka razprava gostov, ki so v svojih izvajanjih razpravljali o težavah v slovenski prašičereji in o kmetijski politiki naše vlade. Kot prvi je spregovoril direktor KGZZ MS dr. Stanko Kapun: „Prašičerejci niste zadovoljni s stanjem, ki je zadelo prašičerejo v Sloveniji. Zadele so vas nizke cene odkupa, ob tem pa je padla tudi prodaja. K temu je pripomogel poceni uvoz prašičjega mesa. Enake težave čutijo tudi govedorejci.“ Ob tem se je dotaknil preskrbe s prehrano v Republiki Sloveniji. Kot je slikovito dejal, bi Slovenija ob morebitni vojni v oklici v par dneh postala »lačna«, kajti mi nismo samooskrbni, trgovske police pa bile v nekaj dneh prazne.
Predsednik SZP (Slovenske zveze prašičerejcev) Alojz Varga, je govoril o upadanju prašičereje v Evropi in Sloveniji. Mnogi prašičerejci zaradi cene prašičev opuščajo rejo prašičev, tako v Evropi kot Sloveniji. Kot je dejal eden izmed rejcev, pri reji ne pokrije stroškov prireje, tako da na koncu dobi manj za dopitanega prašiča, kot je dal za odojka. Eden izmed razpravljavcev, je dejal, da za kilogram prašiča dobi manj, kot bi pri slaščičarju dal za porcijo sladoleda. Govorili so tudi o nesprejemljivih predpisih na področji prašičereje. Na vsak način birokrati na vladi želijo uničiti prašičerejo ali celo celotno kmetijstvo. Dejali so, da zakone pripravljajo birokrati za pisalno mizo, ki nimajo pojma koliko mora prašičerejec vložiti dela in kapitala, da bi kaj zaslužil. Prašičerejec Marko Fašalek, ki je predsednik PD Gornja Radgona je dejal, da prašičerejo v Sloveniji uničuje poceni uvoz prašičjega mesa, ki po navadi ni kvalitetno. Kmete, ki živijo ob vodotokih, pa ovirajo pri kmetovanju tudi 15 metrski pasovi, kjer je prepovedano intenzivno obdelovanje zemlje. Menil je, da tako strogega režima obdelave zemlje ob vodotokih nimajo v sosednji Avstriji, kjer je določen ožji pas zaščite. Eden izmed razpravljavcev je dejal, da zaradi zavožene kmetijske politike, ostaja velik del Goričkega brez kmetov. Mladi nočejo prevzeti kmetij, saj se rajši zaposlijo v Avstriji in imajo tako stalni dohodek. Sprašujejo pa se, kaj bo z zemljo, katere ne bo nihče več obdeloval. Ali jo bodo predali divjadi, predvsem divjim prašiče, ki jih je že sedaj preveč in delajo škodo tistim, ki še obdelujejo zemljo? (L.K.)
Pomurski in slovenski prašičereji se ne piše nič dobrega (Foto: Ludvik Kramberger)