Populacija štorkelj raste po vsej državi, le na vzhodu Slovenije jih je vse manj; Množičen upad gnezdišč tudi v Evropski vasi štorkelj Veliki Polani
Prav v času ko so nas dolgonoge in dolgokljune štorklje zapustile in praktično že prispele na jug oz. zimovanje, na skrajnjem severovzhodu države, ki je veljal za „domovino štorkelj“, se mnogi sprašujejo, zakaj njihovi simboli izginjajo. Število parov bele štorklje je namreč v zadnjih letih povsod po Sloveniji konstantno narašča, le v Prekmurju počasi, a vztrajno pada. Leta 1999 je tako v Sloveniji gnezdilo 200 parov, lani pa že 259, je povedal direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) doc. dr. Damijan Denac. Ko gre za Pomurje pa je leta 1999 tam bilo 87, letos pa je le še 55 parov gnezdilo na skrajnjem severovzhodu Slovenije. Še bolj je šokanten podatek, da je v Veliki Polani, ki skupaj z Malo Polano tvori Evropsko vas štorkelj, letos bilo le še eno gnezdo, leta 2000 pa jih je bilo 12. Po mnenju strokovnjakov je za to krivo predvsem intenzivno kmetovanje in prevelika uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Vedno manj tudi travniških habitatov in mokrišč, kar štorklje hitro odkrijejo in se selijo tam, kjer je stanje boljše. Ko gre za Prekmurje je še najboljše na Goričkem, kjer ni intenzivnega kmetovanja, najslabše pa je v bližini reke Mure in sploh v ravninskem delu pokrajine, kjer očitno primanjkuje hrane.
Pri DOPPS, kjer od leta 1999 spremljajo število parov bele štorklje pri nas, tako ugotavljajo, da je ta vrsta začela naseljevati območja, kjer tradicionalno ni gnezdila. Iz Prekmurja se širi proti severozahodu, vse do Gorenjske. Eno od območij, kjer se je njena populacija v zadnjih 22 letih povečala praktično iz nič na okoli deset parov, je Savska ravan. Podobno je v delu Dolenjskega podolja od Grosupljega proti Novemu mestu, kjer leta 1999 ni gnezdila nobena štorklja, danes pa je tam okoli 20 parov. V Beli krajini se je populacija povečala s petih parov na zdajšnjih okoli deset, na Ljubljanskem barju z enega para na okoli deset, na območju Krške ravni pa z deset na okoli 30 parov. Štorklje gnezdijo tudi na posameznih drugih lokacijah. „Je pa treba poudariti, da bela štorklja s svojega tradicionalnega naselitvenega območja, Prekmurja, počasi, a vztrajno izginja,“ je opozoril Denac, ki vzroke v spremembah v okolju, predvsem pri virih hrane.
Štorklja se hrani z žuželkami, malimi sesalci in dvoživkami, ki jih najpogosteje lovi na travnikih. Ker pa je zaradi intenzivne kmetijske obdelave v Prekmurju ostalo zelo malo travnikov, tudi hrane tam zanje ni dovolj. „Skrb vzbujajoče je, da se posledice odražajo pri vrsti, ki niti ni velik ekološki specialist, ki ima dokaj širok spekter plena, ki ga lovi. In če začne upadati vrsta, ki ni specialist, pomeni, da je generalno stanje biodiverzitete na tem območju zelo slabo,“ je opozoril direktor DOPPS, ki dodaja, da je bela štorklja dolgoživeča vrsta, saj živi do 20 oz. 25 let in se vrača vsako leto v isto gnezdo. Vsako leto znova se obnovi partnerska vez med samcem in samico, zelo pogosto se zgodi, da se na istem gnezdu srečata isti štorklji, ki sta tam gnezdili že prejšnje leto. Ta partnerska vez traja samo med gnezdenjem, med skrbjo za mladiče. Ko ti dorastejo in odletijo in se štorklje selijo, se vezi pretrgajo in se par več ne druži. Je pa velika verjetnost, da se naslednje leto srečata na starem gnezdu, je pojasnil Denac.
Mladiči se za razliko od staršev ne vračajo v gnezdo, kjer so se izvalili, ampak se naseljujejo drugje, tudi v drugih državah. Običajno spletajo svoja, t. i. poskusna gnezda, ki jih je lahko več, tudi do deset. Lahko se vrnejo v eno od starih gnezd ali pa spletejo novo. Dogajajo se tudi pretepi med štorkljami, denimo če bi mlad par želel zasesti staro obstoječe gnezdo, ga njegov ‘lastnik’ samec brani. Včasih se takšni intenzivni pretepi končajo tudi s smrtjo. Denac ob tem dodaja, da se je letošnji popis štorkelj končal pred kratkim, rezultati bodo znani predvidoma septembra. DOPPS zadnja leta izvaja tudi raziskavo, v okviru katere so doslej 10 mladih belih štorkelj opremili s sledilnimi napravami, s katerimi ugotavljajo, kje se zadržujejo. Ugotovili so, da štorklje do spolne zrelosti precej aktivno migrirajo. Ena od njih se je npr. selila iz Sudana v Turčijo in nazaj v Egipt.
Projekt: Leti, leti štorklja
Sredi poletja 2019 je DOPPS na Ljubljanskem barju z GPS sledilno napravo opremilo dva mladiča belih štorkelj. V naslednjem letu so z oddajniki opremili še tri mladiče iz istega gnezda, ki so se podale na pot do Afrike. Ob tem so spremljali vsak njihov zamah s krili. Akcijo ‘Mlade štorklje na poti v Afriko’ so izvedli v sklopu projekta Leti, leti štorklja, katerega pobudnik je Elektro Ljubljana. Podatki o prehranjevališčih in premiku belih štorkelj jim bodo koristili pri skrbi za v prihodnje. Slednje, kot tudi številne druge ptice selivke ogrožajo številne nevarnosti in identifikacija le teh lahko vodi k boljšemu preživetju ptic…
Štorklje ali štrki, kot dolgonoge in dolgokljune ptice imenujejo v Prekmurju, gotovo sodijo med najbolj priljubljene ptice v Sloveniji. Zato niti ne preseneča, da v marsikaterem slovenskem kraju domačini komaj čakaj, da se štorklje pomladi vrnejo in si obnovijo že obstoječe gnezdo ali si ga naredijo na novo. Mnogi so žalostni, če kakšen parček štorkelj iz kakšnega vzroka ne pride nazaj, ter tudi, če parček kakšno leto ostane brez naraščaja, kar je prava redkost..
