Čeprav bo od 1. maja lovna vrsta, šakala se ne sme streljati pred 1. julijem
Šakal, ki je bil v preteklosti na seznamu zavarovanih vrst, se je v Sloveniji predvsem v zadnjem desetletju številčno in prostorsko močno razširil. S tem so naraščali neželeni vplivi teh živali v okolju, zato se je država odločila za poseg v populacijo z odstrelom. Od 1. maja letos bo šakal lovna vrsta, a ga ne bo dovoljeno loviti pred 1. julijem. Zlati šakal je dobrih 10 kilogramov velik predstavnik družine psov. V Evropi živi že tisočletja, vendar je bila vrsta dolgo omejena le na otoke in priobalna območja Jadranskega morja in nekatere druge dele Sredozemlja in Črnega morja. V zadnjih desetletjih pa so se šakali razširili po večjem delu Evrope, tudi v Slovenijo. K nam se je šakal začel pogosteje priseljevati z vzhoda in z Balkana v 80-ih letih 20. stoletja, saj je tudi v Sloveniji našel ugodne bivalne razmere, kot so razdrobljena krajina in prisotnost plena, predvsem malih sesalcev.
K uspešnosti vrste močno pripomorejo tudi njene lastnosti, kot so visoka razmnoževalna sposobnost, prilagodljivost in dokaj prikrit način življenja. Šakal je pri nas najbolj razširjen na Primorskem, živi pa tudi v Posavju, Beli Krajini, na Notranjskem, v Podravju in Slovenskih goricah. S prostorskim širjenjem vrste naraščajo tudi njeni neželeni vplivi v okolju, kot je plenjenje domačih oz. rejnih živali in vpliv na domorodne prostoživeče živalske vrste. Ob nadaljnjem naraščanju številčnosti šakala bodo ti vplivi še močnejši, kar je glavni razlog za poseganje v populacijo z odstrelom, so za STA pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS).
Po podatkih projekta z naslovom Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal (Canis aureus L.) v Sloveniji, ki je potekal med leti 2016 in 2018 ter sta ga financirala kmetijsko ministrstvo in javna agencija za raziskovalno dejavnost, je bilo v Sloveniji do leta 2018 približno 1000 šakalov, številka pa narašča, so navedli na ZGS. Po lani spremenjeni uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah šakal od 1. maja letos tako ne bo več na seznamu zavarovanih vrst, ampak bo postal divjad oziroma lovna vrsta, vendar zgolj v skladu s predpisano lovno dobo. Lovna doba na šakala je določena v uredbi o določitvi divjadi in lovnih dob, po kateri je šakala dovoljeno loviti od 1. julija do 15. marca.
Odvzem divjadi pa določajo letni načrti lovsko upravljavskih območij, ki jih pripravljajo na ZGS, sprejme pa jih kmetijsko ministrstvo. Za letos, ko je torej prvič predviden tudi odvzem šakala iz narave, je ZGS za celotno Slovenijo predvidel odvzem 197 šakalov, pri čemer se v odvzem šteje odstrel in tudi vsa ostala zabeležena smrtnost. Letne načrte je ZGS v začetku aprila poslal na kmetijsko ministrstvo, kjer pa so pojasnili, da bodo načrti sprejeti pravočasno. Pri načrtovanju odvzema se je ZGS opiral na metodologijo, ki jo je predlagal omenjeni projekt o šakalu in temelji na podatkih monitoringa šakala v obdobju 2016-2020 ter upošteva tudi habitatno primernost prostora za šakala.”Prav tako smo upoštevali, da z višino odvzema ne ogrožamo ugodnega stanja populacije,”so navedli na ZGS, kjer so odvzem načrtovali po vsej Sloveniji, največjega pa na Primorskem.
Šakali povzročajo škodo na domačih oz. rejnih živalih. V obdobju 2015-2019 smo v Sloveniji zabeležili 276 škodnih primerov po šakalu, v katerih je bilo pokončanih skupno 753 živali. V veliki večini primerov so bile pokončane živali ovce, v nekaj primerih tudi koze, govedo, kokoši, konji, osli in druge domače živali. Ker je bil šakal na seznamu zavarovanih vrst, je odškodnine izplačevalo okoljsko ministrstvo oz. agencija za okolje. Bo pa tudi v prihodnje škodo po šakalu plačevala država, in ne upravljavci lovskih območij, kot je to pri ostali divjadi. V postopku sprejema v DZ je namreč novela zakona o divjadi in lovstvu, ki med drugim predlaga, da bi država namesto lovskih družin še pet let plačevala škodo po šakalu. Sprva je sicer kmetijsko ministrstvo predlagalo, da bi to obdobje trajalo tri leta.
Lovska zveza Slovenije in lovske družine zaradi šakala, ki se seli med lovne vrste, ne izvajajo posebnih priprav, saj te niso potrebne. Je pa potrebno prilagoditi letne načrte lovsko upravljavskih območij in letne načrte lovišč, so na zvezi pojasnili za STA.
V Sloveniji ima, brez upoštevanja šakala, status divjadi 18 vrst sesalcev in šest vrst ptic
