Nenadzorovano razmnoževanje živali pripelje do velikega števila zapuščenih in odvrženih živali; Zavetišča letno sprejmejo okoli 9.000 zavrženih mačk
Glede na problematiko zavrženih hišnih ljubljenčkov, zlasti mačk in psov, niti ne preseneča, da različna društva za zaščito živali in sploh ljubitelji živali skušajo preprečiti nenadzorovano razmnoževanje teh živali, ki jih „lastniki“ nato zavržejo. Na skrajnjem severovzhodu države, Društvo za zaščito živali Pomurja, že dobro desetletje, dvakrat letno organizira kastracijo in sterilizacijo, kjer z nižjimi cenami sodelujejo tudi vsi veterinarji, v tem času so zlasti s sterilizacijo muc in psičk preprečili neželeno rojstvo tisoči mladičev. Zato tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) lastnike hišnih ljubljenčkov spodbuja k odgovornemu lastništvu, ki vključuje tudi nadzorovano vzrejo, preprečevanje paritve ter sterilizacijo ali kastracijo.
Kot poudarjajo na UVHVVR, zlasti nenadzorovano razmnoževanje mačk, odvrženi mačji mladiči in zapuščene mačke, med katerimi se širijo bolezni, so velik problem in finančno breme za lokalne skupnosti in zavetišča. Slovenska zavetišča na leto sprejmejo okoli 9.000 mačk, od tega jih zaradi nezanimanja posvojiteljev veliko ostane v zavetiščih v dolgotrajni oskrbi. Najbolj učinkovit ukrep za nadzor nad razmnoževanjem in s tem obvladovanje populacije mačk sta sterilizacija samic in kastracija samcev. Sterilizacija in kastracija sta sicer rutinska kirurška posega, ki imata številne pozitivne učinke na zdravje in dobrobit živali. Zakaj sta pomembna: Nadzor populacije: neželena brejost in preveliko število mladičev sta težava, s katero se soočamo pri mačkah in psih. Sterilizacija in kastracija sta ključni orodji za omejevanje števila potepuških živali. S tem dejanjem skrbimo, da ne prihaja do neželenih brejosti in s tem do brezdomnih mačk in psov.
Zdravje živali: poleg preprečevanja neželenih razmnoževanj imata sterilizacija in kastracija tudi druge pozitivne učinke. Pri psicah se zmanjša tveganje za pojav tumorjev mlečne žleze, pri samcih pa agresivnost in tveganje za bolezni spolnih organov; Vpliv na vedenje: sterilizacija in kastracija lahko vplivata na vedenje živali. Na primer, kastrirani samci so pogosto manj teritorialni in manj nagnjeni k spopadom z drugimi samci. Če imate mačjega ali pasjega ljubljenčka predvsem za družbo in se ne nameravate ukvarjati z vzrejo mladičkov, premislite o sterilizaciji ali kastraciji. To je odgovorno dejanje, ki koristi živali in celotni skupnosti. Številne slovenske občine vsako leto subvencionirajo sterilizacije in kastracije živali, cenejše posege pa pogosto ponujajo tudi veterinarske ambulante. Za podrobnejše informacije se obrnite na svojo občino ali najbližjo veterinarsko ambulanto. Novela Zakona o zaščiti živali, ki je trenutno v javni obravnavi, predvideva uvedbo obveznega označevanja mačk, kar bo dolgoročno pripomoglo k boljšemu obvladovanju populacije mačk. Z obveznim čipiranjem lastniških mačk bo mogoče jasno opredeliti, katere mačke so tako imenovane prostoživeče mačke in katere so lastniške. Prostoživeče mačke zavetišča lahko odlovijo ter jih sterilizirajo oziroma kastrirajo in čipirajo.
Kakorkoli že, sterilizacija in kastracija hišnih živali sta torej posega, ki preprečujeta reprodukcijsko dejavnost pri psih in mačkah ter zmanjšata tveganja za razvoj določenih bolezni. Če imamo žival le za družbo, je smiselno razmisliti o sterilizaciji oziroma kastraciji, saj na ta način preprečimo neželeno brejost in mladiče. Čeprav sta postopka rutinska, je pomembno razumeti njune prednosti in možna tveganja. Lastniki živali pogosto iščejo odgovore na vprašanja, kdaj je primeren čas za sterilizacijo ali kastracijo in kako poseg vpliva na zdravje in vedenje živali. Sterilizacija je pri samicah postopek odstranitve reprodukcijskih organov, kar ustavi njihov spolni cikel in preprečuje nezaželene potomce. Pred posegom se opravi klinični pregled samice, poseg pa poteka v splošni anesteziji. Standardna metoda sterilizacije vključuje odstranitev jajčnikov skozi majhno rano na trebuhu, alternativno pa lahko poseg poteka tudi laparoskopsko, kar omogoča hitrejše okrevanje. Kastracija pri samcih vključuje kirurško odstranitev mod, kar je prav tako predhodno pregledano in izvedeno v splošni anesteziji.
In kaj so vse razlogi za sterilizacijo ali kastracijo? Eden od najpogostejših razlogov za sterilizacijo in kastracijo je zmanjšanje števila neželenih legel. Zaradi prevelikega števila zavrženih živali sterilizacija in kastracija pomagata zmanjšati populacijo zavetiščnih živali. Veliko breme za lokalne skupnosti in državni proračun v Sloveniji je nenadzorovano razmnoževanje mačk, katerega posledica so odvrženi mačji mladiči in večje število zapuščenih mačk, ki živijo prosto v okolju. Med temi živalmi se širijo bolezni živali in zoonoze, v zavetiščih pa ni dovolj zanimanja posvojiteljev, ki bi prevzeli skrb zanje. Najučinkovitejši ukrep za nadzor nad razmnoževanjem mačk je zato sterilizacija oziroma kastracija. Sterilizacija in kastracija lahko zmanjšata tveganje za nekatere resne bolezni. Pri samicah sterilizacija bistveno zmanjša tveganje za tumorje na mlečnih žlezah, še posebej če je poseg opravljen pred prvo gonitvijo, hkrati pa prepreči vnetje maternice, ki lahko ogroža življenje živali. Kastracija pri samcih znižuje možnost za težave s prostato in preprečuje nastanek nekaterih vrst tumorjev. Sterilizacija in kastracija lahko vplivata na vedenje živali. Pri samcih zmanjšujeta vedenje, povezano s spolno aktivnostjo, kot so markiranje z urinom, potepanje in agresivno vedenje, kar lahko zmanjša verjetnost poškodb ali prometnih nesreč ter tudi možnost prenosa nekaterih bolezni.
Obstajajo pa tudi razlogi proti sterilizaciji ali kastraciji, in sicer vsak poseg predstavlja nekaj tveganj. Po sterilizaciji ali kastraciji lahko živali postanejo manj aktivne, kar vodi v povečanje telesne mase in posledično debelost. Pri samicah se po sterilizaciji lahko pojavi urinska inkontinenca. Pri nekaterih živalih sterilizacija ali kastracija lahko vpliva na vedenje na načine, ki niso vedno pozitivni. Pri določenih pasmah se lahko po posegu poveča anksioznost ali pojavijo nove oblike vedenjskih težav. Lastniki, ki računajo, da bo poseg omilil agresivnost, se morajo zavedati, da to ni vedno zagotovljeno in je odvisno od posamezne živali.
Kdaj je najprimernejši čas za sterilizacijo ali kastracijo? Idealna starost za sterilizacijo ali kastracijo je odvisna od vrste in pasme živali ter individualnih zdravstvenih in vedenjskih potreb: pri mačkah je sterilizacija oziroma kastracija pred puberteto običajna praksa, saj se je izkazala za varno in učinkovito, ne da bi vplivala na rast in razvoj mladičev; pri psih je priporočljivo, da se poseg pri samicah izvede pred prvo gonitvijo, saj s tem močno zmanjšamo tveganje za razvoj tumorjev mlečne žleze, ki so pri starejših psicah pogostejši. Pri večjih pasmah psov, ki so nagnjeni k težavam s sklepi in vezmi, strokovnjaki priporočajo, da se s posegom počaka, dokler pes ne doseže odraslosti, torej med 12. in 24. mesecem starosti, odvisno od hitrosti rasti in razvoja posamezne živali. S tem pristopom lahko zmanjšamo tveganje za mišično-skeletne težave, ki bi jih sicer povečala zgodnja sterilizacija ali kastracija.
Sterilizacija in kastracija sta pomembna vidika skrbi za zdravje in dobro počutje hišnih živali ter pripomoreta k zmanjšanju števila neželenih mladičev. Z odgovorno odločitvijo za sterilizacijo ali kastracijo lastniki prispevajo k boljšemu nadzoru nad populacijo psov in mačk ter k zmanjšanju tveganj za razvoj določenih bolezni. Ta odločitev je tudi del odgovornega lastništva, saj pomeni, da smo pripravljeni narediti vse potrebno, da svojim ljubljenčkom zagotovimo zdravo, varno in dolgotrajno življenje ter s tem pozitivno vplivamo na širšo skupnost.
Veterinarja (Jože) kastrira psa, in (Smilja) sterilizira muco