V Gornji Radgoni namestili nov gnezdilni podstavek za belo štorkljo; V kratkem bodo namestili še najmanj štiri podstavke
Pred dnevi smo že kratko poročali, da so ene izmed znanilk pomladi, štorklje že konec februarja začele prihajati z juga. Najprej so dolgokljuno in dolgonogo ptico, najbrž gre za štrka, saj slednih prvi prihajajo, fotografirali pri Jančarjevih v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, in sicer v četrtek, 29.2., nekaj dni pozneje, v ponedeljek, 4.3. pa tudi na Ljutomerski cesti (pri Molu in Tušu), v mestu penine in sejmov Gornji Radgoni. In prav tam so ljubitelji živali, predstavniki Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ter tudi električarji opazili, da je gnezdo ogroženo. Zato so še preden je štrk, med čakanjem svoje družice, začel sam popravljati in pripravljati gnezdo, so omenjeni poskrbeli za pomoč štorkljam, in sicer so odstranili staro in dotrajano gnezdo, ter zamenjali podstavek, katerega so malo dvignili nad prejšnjega.
Kot nam je povedal Gregor Domanjko iz DOPPS, so s tem, da so namestili nov gnezdilni podstavek pod gnezdo bele štorklje, naredili veliko korist za štorkljin par in tudi pozneje za mladiče. „Pod gnezdom je sicer že bil podstavek, ki pa je bil neprimeren in premajhen. Z novim podstavkom se je gnezdo dvignilo nad električne žice, s čimer se je zmanjšala možnost trkov štorkelj z žicami, gnezdo pa je odslej naprej bolj stabilno in varno za mladiče. Najprej se je staro gnezdo dvignilo iz betonskega droga, z namenom, da bi večino gnezda dvignili nazaj na nov podstavek. Vendar smo ugotovili, da bi gnezdo razpadlo, potem ko bi ga poskušali ločiti od starega podstavka. Zato smo v nov gnezdilni podstavek vrnili del vejevja iz gnezda, v sredino novega gnezda smo dodali manjšo količino sena in vse skupaj pritrdili na podstavek. Ko bosta štorklji prileteli nazaj na gnezdo, si bosta gnezdo oblikovali po svoje in ga dogradili z novimi gnezdilnim materialom. In to bo že kmalu, saj je bila zjutraj, pred začetkom nameščanja podstavka, na gnezdu že opažena bela štorklja,“ je dejal Domanjko, ki je dodal, da so podstavek namestili delavci Elektro Maribor, zagotovil pa ga je Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Gnezdilne podstavke bodo zaposleni v Elektro Maribor v naslednjih 14 dneh namestili še v Zamarkovi in Benediktu , v Slovenskih goricah, ter v Lipi in Mostju, v Prekmurju.
Bele štorklje sicer ostanejo pri nas tja do 15. avgusta, ko spet odletijo iz Slovenije na območje Afrike. V zadnjem času pa se mnoge štorklje, zaradi milih zim niti ne selijo, temveč prezimijo pri nas. Bele štorklje pri nas gnezdijo na strešnih slemenih, dimnikih, električnih drogovih in posebnih gnezditvenih podstavkih. Štorklje se prehranjuje pretežno z malimi sesalci, redkeje z žabami, deževniki, kačami in žuželkami. Zanimivo je tudi to, da ob pomanjkanju hrane lahko vržejo oslabele mladiče iz gnezda in tako ostalim, fizično močnejšim mladičem, omogoči preživetje. V Sloveniji se je v zadnjih 20 letih njihovo število nekoliko povečalo, vendar kljub temu pri nas ostaja ranljiva vrsta. Lani, ko so obeležili 25. obletnico popisa bele štorklje v Sloveniji, so v DOPPS, skupaj z varuhi bele štorklje iz vse Slovenije, ugotovili, da je v letu 2023 v Sloveniji gnezdilo 300 parov, poletelo pa 473 mladičev, kar je glede na vse vremenske ujme in neurja, spodbuden podatek.
Štorklje se mimogrede sporazumevajo tako, da klopotajo s kljuni. Obstaja 19 vrst štorkelj, ki jih razvrščamo v šest rodov. Nekdaj so menili, da so štorklja monogamne (zvestoba do groba) vendar pa to drži le do neke mere. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. Na svoje gnezdo so navezane prav toliko kot na partnerja…
Fotografije: Gregor D., Feliks K., Jerneja J., Mitja K. in Natalija B.