Tudi evropski prostovoljci v zavetišču Orova vas pomagajo mučenim in zavrženim slovenskim živalim
Res je sicer, da so številni aktivisti, ki skrbijo za dobrobit trpinčenih, zanemarjenih, zapuščenih, poškodovanih in zbolelih živali, v minulih tednih in mesecih, posebej po odvzemu goveje živine v Leskovcu pri Krškem, morali požreti marsikatero neokusno pripombo tistih, ki so jim živali običajno zgolj predmet, oz. pogosto političnih zdraharjev, a se slednji ne obračajo na to. Pravzaprav niti ne morejo, saj jim je edini cilj pomagati živalim, ki so pomoči potrebne, ne pa škodovati poštenim in delovnim lastnikom oz. skrbnikom teh živih bitij. Čeprav se mnogi ljudje, ki jim je vsaj malo mar za živa bitja, ki se jim reče živali, odvzem krav bil upravičen, je na meti nasprotnikov v zadnjih tednih še posebej bila Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in drugih živali iz Velenja, ki vodi tudi Zavetišče za živali – Rehabilitacijski center v Orovi vasi pri Polzeli, čeprav je v zadnjih letih pomagala živeti več stotim živalim. V tem času je celo tudi sama zbolela, a se ne pusti, saj je prepričana, da ima prav, ko z enako mislečimi prostovoljci ter prijatelji, ki jim finančno pomagajo. rešujejo in oskrbujejo zavržene konje in ostale živali, jih pozdravijo, socializirajo in rehabilitizirajo, ter jim iščejo nove, ustreznejše domove, kjer „naj njihovo življenje ne bo trpljenje!“
Natalija nam pove, da je Društvo za zaščito konj Velenje, RC Petra prostovoljna in neprofitna organizacija za pomoč živalim. Sama pravi, da nobeni pritiski ne smejo vplivati na njih, ki jih živali potrebujejo. „Lahko je obupati, ko so okoliščine neprikladne. To je strahopetnost. Pot je najbolj strma in skalnata, ravno ko smo tik pod vrhom. To, da se ne vdajamo okoliščinam življenja, je gotovo izjemna lastnost. Feniks je nepremagljiv, ker se lahko dvigne iz svojega pepela. Nikoli ne obupaj. Moraš ostati živ, da bi lahko pomagal preživeti drugim. Ti si svet, ki ga vidiš okoli sebe. Ta svet si ti. Vse si ti,“ pravi Natalija, ki kljub lastni obolelosti ne obupa in je ponosna, da je v njihovem centru zadnji vikend v januarju, bil izjemno uspešen njihov prostovoljski vikend, ko so prostovoljce in sploh ljudi dobre volje prosili za pomoč.
„Bila sem prijetno presenečena, koliko ljudi se je odzvalo. Prišli so posamezniki, družine, organizacije iz različnih delov Slovenije, pomagali so nam tudi prostovoljci iz različnih delov Evrope – Program Evropska solidarnostna enota. Zapomnila sem si samo, da so prišli iz Španije, Portugalske in Belgije. Za ostale mi bodo že še sporočili. Veliko njih se je odločilo tudi za pomoč med tednom, ostali za vikende. Vsi so si bili edini, da je pri nas resnično veliko živali in ogromno dela z vsakodnevno oskrbo. Vsekakor pa so bili tudi nedeljski mali prostovoljci, zelo zaposleni. Večina naših živali izredno lepo sprejema otroke in se rada druži z njimi. Še posebej pa uživajo, ko jih ti malčki negujejo. Medtem, ko so odrasli pripravljali hrano v pašnih jaslih, so se konji med čakanjem sladkali s senom, otroci pa so jih krtačili. V toplem sončnem dnevu je bilo to zanje nekaj posebno čudovitega. Za velike nežne kosmatince in male prostovoljčke,“ pove Natalija Nedeljsko in že vabi nove prostovoljce, saj je v zavetišču več deset in sto različnih živali, ne le konji in goveda, temveč tudi drobnica, perutnina ipd.: „Se vidimo še kakšen vikend. Dobrodošli vsi, ki bi želeli pomagati in se zraven še družiti ter crkljati z živalmi.“
Društvo za zaščito konj in ostalih živali sicer primarno deluje na osveščanju ljudi, boljšemu razumevanju narave in živali, predvsem konj, navezovanju dobrih medsebojnih odnosov z inšpekcijskimi službami in enotami VURS-a, saj imajo možnost nastaniti tudi z inšpekcijo odvzete konje. „Vsekakor društvo ne namerava odkupovati konj od posameznikov, ki bi želeli na račun društva služiti, je pa pripravljeno živalim pomagati v primerih brezizhodnih situacij njihovih lastnikov in pod pogoji društva. Seveda pa se še vedno trudimo rešiti konje pred njihovo kruto usodo, ki jim jo namenja človek, čeprav vsem na žalost ne moremo pomagati do boljšega življenja.
Prav gotovo pa se bo društvo aktivno vključevalo tudi v pripravo in sprejetje kakršnegakoli pravilnika ali zakona o reji in vzdrževanju konj (kot je npr. za male živali), sodelovati si želimo tudi pri ustanavljanju morebitnih odredov živalske policije, prav tako pa želimo, da bi se brezvestni ljudje, ki jim ni mar za živali tudi primerno kaznovali. Medse želimo pritegniti tudi ostale slovenske konjeniške strokovnjake, ki bi nam pomagali s svojim znanjem, izkušnjami in nasveti.
Ena naših najbolj glavnih in važnih nalog v tem trenutku pa je, da bi v bližnji prihodnosti uspeli imeti tudi kakšno zavetišče za velike živali, tudi ostale, ne samo konje, kamor bi jih po odvzemu lahko nameščali. V RC Petra v Orovi vasi 30 pri Polzeli trenutno razpolagamo s 24 boksi in 4 letnimi boksi s pripadajočim zemljiščem – pašniki, manežo in lonžirno manežo, kjer smo pripravili rehabilitacijski center za konje, ki potrebujejo tudi daljši čas okrevanja,“ poudarjajo c društvu.
Osnovna pot in strategija je vsekakor začrtana, prav gotovo bo marsikdaj tudi ovinkasta, imela je in bo imela ovire, a verjamejo, da jim volje do dela in veselja ob pogledu na rešene duše ne bo zmanjkalo. Tudi napake so in bodo, a kot pravijo se bodo trudili, da bi jih bilo čim manj. „Izgubljali bomo upanje in vero v naše delo, vendar vemo, da nam bodo ljubitelji živali stali ob strani, nam nudili podporo, nas bodrili in nam pomagali. Zaupamo v poslanstvo, ki smo si ga izbrali in zaupamo v tiste, ki jim živali pomenijo kaj več. To pa je tudi vse, kar potrebujemo, da bo vsaj nekaj teh prelepih živali lahko rešenih in da bodo spet zaživele konja dostojno življenje…“ dodajajo v Društvu za zaščito konj in drugih živali.
Ob koncu tedna je v zavetišču bilo veliko prostovoljcev (Foto: Arhiv društva)