Mila zima že privablja dolgonoge in dolgokljune ptice, ki „prinašajo otroke“
Bele štorklje, ki jih na območju Slovenije pride vsako leto skoraj 300 parov, se navadno z juga vračajo koncu marca oz. v začetku aprila. Toda zadnje mile zime privabljajo štorklje na sončno stran Alp že prej. Le redko se je doslej zgodilo, da bi štorklje v Pomurje prišle že konec februarja, tokrat pa. Morebiti ker je prestopno leto, je včeraj, v četrtek, 29.2.2024, prva štorklja priletela v Črešnjevce, nedaleč od Gornje Radgone, ki ima gnezdo na domačiji družine Jančar, kjer je mimogrede najverjetneje isti štrk priletel lani na dan žena, torej osem dni pozneje. Kot so nam povedali Jančarjevi se je štorklja na gnezdo ob njihovi hiši v preteklih letih običajno vračala okrog 25. marca. Najprej prileti moški. Tudi letos je temu tako.
Po besedah nekdanje vinske kraljice Radgonsko – Kapelskih goric Jerneje Jančar samec nalogo, da pripravi gnezdo. Ob tem Jančarjevi opažajo, da partnerica prileti kak teden pozneje in tudi, da ta svojega partnerja pohvali, če je gnezda ustrezno urejene, če pa ni, pa nad njim »kriči«. Tudi sosed drugega para štorkelj, ki gnezdi v mestu penine in sejmov Gornji Radgoni, v bližini supermarketa Tuš, na Ljutomerski ulici, je zadnji februarski dan opazil kratek obisk štrk, ki pa si je samo bežno ogledal gnezdo in odletel. Ko se naslednjič pojavi bo naš sogovornik že imel pripravljen fotografski aparat. Tokrat ga je namreč presenetilo, saj običajno prihajata njegovi sosedi vsaj dva do tri tedne pozneje, celo v začetku aprila.
Bele štorklje sicer ostanejo pri nas tja do 15. avgusta, ko spet odletijo iz Slovenije na območje Afrike. V zadnjem času pa se mnoge štorklje, zaradi milih zim niti ne sleijo, temveč prezimijo pri nas. Sicer pa bele štorklje pri nas gnezdijo na strešnih slemenih, dimnikih, električnih drogovih in posebnih gnezditvenih podstavkih. Štorklje se prehranjuje pretežno z malimi sesalci, redkeje z žabami, deževniki, kačami in žuželkami. Zanimivo je tudi to, da ob pomanjkanju hrane lahko vržejo oslabele mladiče iz gnezda in tako ostalim, fizično močnejšim mladičem, omogoči preživetje. V Sloveniji se je v zadnjih 20 letih njihovo število nekoliko povečalo, vendar kljub temu pri nas ostaja ranljiva vrsta. Lani, ko so obeležili 25. obletnico popisa bele štorklje v Sloveniji, so v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), skupaj z varuhi bele štorklje iz vse Slovenije, ugotovili, da je v letu 2023 v Sloveniji gnezdilo 300 parov, poletelo pa 473 mladičev, kar je glede na vse vremenske ujme in neurja, spodbuden podatek.
Štorklje se mimogrede sporazumevajo tako, da klopotajo s kljuni. Obstaja 19 vrst štorkelj, ki jih razvrščamo v šest rodov. Nekdaj so menili, da so štorklja monogamne (zvestoba do groba) vendar pa to drži le do neke mere. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. Na svoje gnezdo so navezane prav toliko kot na partnerja.
Foto: Jerneja Jančar