V skrbi za živali lahko pomagamo tudi ježku
Če v teh mrzlih dnevih, na svojem dvorišču ali v okolici, na sprehajalni poti ali kjerkoli v naravi, opazite “mrtvega” ježa, ga nikar ne zavrzite, ampak ga poskusite vsaj pokriti z večjo količino listja ali pa v zemljo izkopljite luknjo, iz vrbovega protja naredite brlog in suho listje ter tja položite živalco z iglicami. Lahko ga odnesete domov in pustite v kakšnem zavetju oz. na suhem in toplejšem kraju, kajti kot poudarja veterinarka Smiljana Nabergoj, nobena žival ne more celo zimo preživeti kar na odprtem mrazu ob cesti. „To ni naravno in gotovo nobeno živo bitje ne more preživeti v takšnih okoliščinah. Najboljše je, če ga poberemo in odnesemo do veterinarja, da ugotovi, če je še živ, ali pa ga ‘prebudimo’ tako, da ga za kakšen dan pustimo na toplejšem območju, kjer bodo njegove življenjske funkcije pokazale, kako je z njim in ali bo dočakal pomlad,“ pravi Smiljana Nabergoj, dr. vet. med., ki dodaja, da si velika večina ježkov pravočasno priskrbi brlog, običajno blizu ljudi, zato ga „ne smemo motiti“, če ga opazimo „mrtvega“ v garaži, vrtni uti, ob pasji hiški, celo v hlevu ipd.
Ježi so trenutno v hibernaciji (zimskem spanju), in sicer, od novembra do marca in kot mnogi vedo, so takrat vse telesne funkcije zmanjšane na minimum, tudi utrip, zato si ga lahko pogosto napačno razlagamo. Ker je pri nas žal vse manj zelenih površin in s tem zemljišč, kamor bi jež lahko zlezel ali naredil brlog, se zgodi, da ježi utrujeni od iskanja zaspijo/prezimujejo na najbolj čudnih mestih, ne da bi se imeli čas skriti pred zimo in nevarnostjo… Prav zaradi tega jim je potrebna pomoč človeka…
