Apel varuhov narave ter veterinarke in zaščitnice živali na lastnike zemljišč, da pred košnjo trave skušajo rešiti majhne srnice, zajce, fazančke, race, lisičke…
„Komaj se je začela sezona košnje travnikov, a nam že prinašajo živalice hudo poškodovane s kosilnico, pa ne le divjad. Tokrat nam je nekdo prinesel malo mačko tako močno poškodovano, da se je drobovina videla, vedno pa dobimo majhne živalce, ki so brez okončin ali kako drugače hudo poškodovane s kosilnico…“, nam je razlagala veterinarka Smiljana Nabergoj iz Veterinarskega inženiringa Moravske Toplice, s čem je znova želela pihniti na dušo lastnikom travnikov, da naj pred košnjo vsaj malo pregledajo površine namenjene košnji, ali ni mogoče nekje „skrita“ kakšna novorojena ali manjša živalca, ki se ne more ali ne ve skriti drugam. Kot rečeno razmesarjene živalce so tudi male mačke, ki se jim drobovina vidi in jih nato moramo poskusiti rešiti, čeprav je jasno, kakšne muke so to za sleherno živalco…
Torej, glede na to, da so pomladni meseci, še zlasti konec aprila, ter cela maj in junij, čas kotitve divjih živali, katere so zaradi številnih dejavnikov, še posebej zaradi ljudi samih, vedno bolj ogrožene, so upravičeni klici naravovarstvenikov in vseh ljubiteljev živali, da tudi ljudje naredimo kar največ lahko, da bi omenjene živali zaščitili. In med tistimi, ki še posebej skrbijo, da bi tako hišni ljubljenčki in domače živali, kot divje (prostoživeče) živali, varno živeli ob in med ljudmi, je gotovo tudi omenjena ugledna prekmurska veterinarka Smiljana Nabergoj, dr. vet. med., ki jo ravno po tej ljubezni do živali poznajo ne le Prekmurci in Prleki, temveč tudi daleč okrog po Štajerskem ter tudi v nekaterih sosednjih in drugih državah. Za njo je vsaka žival vredna življenja in zato ji ni vseeno kaj se v tem času kotitve in prihajanja novih živali na svet, dogaja v naravi, zlasti na območju Pomurja. Zaradi tega vedno, tako neposredno, kot tudi preko medijev skuša “pihniti” na zavest vseh, da naj naredijo vse kar je v njihovi moči, da bi pomagali predvsem mladim, komaj rojenim divjim živalim, ki imajo svoj način življenja, in če jim ga kdo zmoti je lahko to usodno za njihovo nadaljnje življenje.
„V tem času, vse tja do konca junija, so najbolj ogrožene mlade, komaj rojene živali, kot so srne, zajci, lisičke, fazani, prepelice, račke, in celo sove, postovke ipd., a tudi male muce, ki se skrivajo v travi. Tokrat pa bi želela še posebej opozoriti na nemočne majhne srnice. Zdaj je čas kotitve in majhne srnice se nahajajo marsikje po naravi. Ljudje pa v svoji nevednosti si mislijo, da takšna majhna srnica, ki leži v kakšnem grmu ali v visoki travi in se ne premakne s tega mesta, nima mamice, da je zapuščena in da ji je potrebna pomoč. Toda s tem se živalci samo škoduje, kajti vedeti moramo, da srne, ko kotijo nikoli ne bodo svojih malčkov kotile na enem mestu. Enega položi tukaj drugega tam in čez dan je ne bo pri nobenem. Srna se podnevi spravi v gozd v svoj prostor, malčkom pa da povelje, da morajo mirovati. In zaradi tega se srničke ne premaknejo, ko se jim približamo. Kajti tako čakajo na večer, ko bo mama prišla k njej. Tako se zgodi tudi, da kdo prinese srnico, ki jo vidi v gozdu takoj po kotitvi, kar pomeni, da niti ne poskusi maminega mleka”, pravi Smilja Nabergoj, dr. vet. med., in opozarja, da je vsako že samo približevanje takšni mali živalci lahko usodno za njeno življenje. “Prvi dnevi so najbolj nevarni, kajti ko nekaj noči pije mamino mleko postane močnejša in že odide z mamo, če pa se kdo dotika živalce, se mama ne vrne. Največja napaka je pobirati takšne živali, ki so popolnoma zdrave”.
…začelo se je poleganje srnjadi…
Po drugi strani pa omenjena veterinarka opozarja tudi na nekatere druge nerodnosti, ki v tem času škodujejo majhnim živalim. Ljudje naj bi pred košnjo malo pregledali travnik, kjer bodo kosili, kajti nobeno brnenje kosilnice ne bo pregnalo majhne srnice. “Tako se pogosto zgodi, da srnici odrežejo tudi vse štiri nogice in to je dejansko katastrofa, saj jo lahko rešimo le, če je odrezana ena tačka, v nasprotnem pa ji samo lahko damo evtanazijo. Če pa se kljub vsemu zgodi nesreča naj tisti, ki je škodo povzročil živalco takoj odpelje do veterinarja in od njega se pričakuje, da pokrije škodo. Še posebej bi opozorila, da je jemanje zdravih živali iz narave kaznivo dejanje, za katero so zagrožene visoke kazni in poleg zavesti naj ljudje študirajo tudi na to”, pravi Nabergojeva in dodaja, da v primeru, da ugotovijo kaj takšnega, to tudi sami prijavijo na ustrezne službe. “Mi se ne smemo vtikati v naravo in naj bo to vsakomur jasno. Če pa je srnica že komu na poti, ko ravno v tistem trenutku želi pokositi določen travnik, potem naj živalco z rokavicami prestavi na rob njive, kjer mama srna ne bo vohala človeka in bo malčka spet sprejela. V skrajnjem primeru pa naj s sokom trave premaže telo srnice, da mama ne bo vohala človeške prisotnosti”.
…pobiranje malih divjih živali je kaznivo dejanje…
Veterinarka Nabergojeva je še posebej opozorila tudi lastnike kužkov, ki jih ženejo v gozd na sprehod. Ti psi morajo biti na vrvici, kajti psi imajo v naravi, da napadejo srnice, in potem ni kriv pes temveč njegov lastnik. Opozorila je tudi, da ponoči pse ni dobro spuščati z vrvice, da bi se prosto sprehajali, kajti od sredine maja do konca junija se malim srnicam naredi največ škode. Potem pa se jezijo lovci, ko vidijo raztrgano srnico in prihaja do ustrelitve psov, to pa nikomur ne koristi. “Če pa že kdo skuša pomagati mali srnici, da bi jo hranil na dudo, naj to počne s pravim mlekom in ne, da bi še razredčili kravje mleko, ki je že tako manj hranilno, kot je srnino. Najboljše je srnice hraniti z instant kozjim mlekom v prahu (1:3), ki je najbolj prebavljivo. Nastaviti ji je potrebno tudi brikete, ki so namenjeni za male divje živali in jo varovati pred psi. Torej, pomagajmo srnicam in s tem tudi naravi”, je še dejala Smilja Nabergoj, dr. vet. med.
Lovci prosijo lastnike psov in druge ljudi
Zelena bratovščina želi preprečiti vznemirjanje (in ubijanje) naraščaja prostoživečih živali
Člani osmih lovskih družin združenih v Zvezo lovskih družin Prlekije so že pred časom, predvsem preko krajevnih običajnih obvestil, na javnost naslovili posebno prošnjo s katero želijo, v času poleganja divjadi, preprečiti, njihovo uničevanje. Posebej so za previdnost prosili lastnike psov, kolesarje in vse druge uporabnike narave ter sploh vse ljudi. „Imamo srečo, da lahko živimo v Prlekiji, enem izmed najlepših okolišev Slovenije in to tudi izkoriščamo vsak po svoje, nekateri za tekanje, sprehajanje, kolesarjenje in drugo. Še nikoli do zdaj ni bila ponudba dejavnosti tako velika. Mi vsi živimo na istem svetu, vendar ta svet ne pripada samo nam. Na prosto živeče divje živali velikokrat pozabimo. Z našim intenzivnim, na hipe tudi agresivnim koriščenjem prostega časa v naravi, velikokrat zelo posegamo v njihov življenjski prostor. Na žalost obstajajo motokrosisti, kolesarji, konjeniki, sprehajalci, lastniki lovskih in domačih spuščenih psov, ki se zaradi tega ne obremenjujejo veliko”, poudarjajo prleški lovci.
V iskanju novih še nevoženih poti, velikokrat kolesarji gorskih koles, motornih koles in skuterjev prodirajo v neokrnjeno naravo. Nekateri nočejo in ne želijo tega razumeti in se še samo smejijo in jim je očitno pretežko, da bi o tem vsaj malo razmislili. „Vse te aktivnosti se odvijajo v dnevni sobi prostoživečih divjih živali. Živali komaj pridejo do vsaj malo miru, saj jim vdiramo v njihov življenjski prostor. Prostor, ki je še ostal, pa se uničuje s cestami, drugimi posegi v naravo in ga je iz leta v leto manj. Letno pride na območju Prlekije do okrog 400 povozov srnjadi. Tragedije, ki se zgodi, ko mladič ostane brez njegove mame in mora zaradi tega umreti, si storilci ne morejo predstavljati. Zaradi tega apeliramo na vse odgovorne ljudi: Prosimo ostanite pri svojih sprehodih in vožnjah s kolesi, motornimi kolesi, skuterji na označenih poteh in cestah; Vzemite prosimo pse na povodec, še posebej zdaj, ko je mlada srnjad, prav tako mala poljska divjad še posebej nemočna; Prosimo mislite na to, da se živali odpravljajo prehranjevat ven ob večerih in takrat morajo velikokrat prečkati ceste. Zmanjšajmo hitrost vožnje. To leži na naši odgovornosti. Dajmo prosto živečim divjim živalim možnost, saj nimajo svojih lobijev in so zato odvisne od naše zaščite. Dajmo divjim živalim, da se v svojem miru prehranjujejo in vzgajajo svoje mladiče”, še poudarjajo člani prelške zelene bratovščine.
