Pred leti je izgubila prostor za gnezdenje in primerna mesta za prehranjevanje
Slovenija je evropskem merilu gotovo med državami z največjo biotsko raznovrstnostjo in mnogi se trudijo, da bi tako ostalo tudi ko nas ne bo več in bodo prišli naši zanamci. Vendar kljub številnim prizadevanjem za varstvo in ohranitev posameznih živalskih vrst in njihovih življenjskih prostorov tudi v Sloveniji nekatere vrste štejemo med izumrle. Ena izmed njih je nedvomno tudi lepotica zlatovranka.
„Zlatovranka je bila v 70-ih in 80-ih letih splošno razširjena ptica, zlasti v Slovenskih goric in Prekmurja. Naseljevala je predvsem nižinske dele dolin, kjer je na ekstenzivno rabljenih travnikih našla dovolj hrane. Gnezdila je v duplih debelejših dreves na gozdnih robovih, v mejicah oziroma drevesno-grmovnih pasovih, v posamičnih drevesih v odprti krajini in sadnem drevju travniških visokodebelnih sadovnjakov. V okviru obsežnega združevanja kmetijskih zemljišč in agromelioracij v 70-ih letih prejšnjega stoletja, je bilo veliko travnikov izsušenih, intenziviranih ali preoranih v njive. Številna posamična drevesa z dupli, mejice in visokodebelne sadovnjake so zaradi lažje obdelave tal posekali. S tem je zlatovranka izgubila prostor za gnezdenje in primerna mesta za prehranjevanje. Posledično se je konec 80-ih bistveno in dokazano začelo zmanjševati število gnezdečih parov v Slovenskih goricah in pozneje še v Prekmurju. Število gnezdečih parov se je zmanjševal, dokler ni leta 2005 zadnji par zlatovrank gnezdil na transformatorju v dolini potoka Velka. Z naravovarstvenimi prizadevanji smo leta 2014 na Goričkem bili priča ponovnemu, in do letos zadnjemu, potrjenemu gnezdenju zlatovranke v Sloveniji. Zlatovranka se sicer pri nas še vedno pojavlja, vendar ne gnezdi,“ razlaga Gregor Domanjko, naravovarstveni svetnik v Javnem zavodu Krajinski park Goričko.
Dodal je, da zlatovranko lahko opazimo v času spomladanske ali jesenske selitve ptic iz prezimovališč na območja gnezdenja. Nam najbližja območja z gnezdečimi pari zlatovrank so v dolini reke Mirne na Hrvaškem, zahodno od Benetk v Italiji, jugovzhodno od Blatnega jezera na Madžarskem in na avstrijskem Štajerskem v okolici kraja Straden. „Ne glede na njen ohranitveni status izumrle, oziroma domnevno izumrle vrste pri nas, smo za zlatovranko, velikega skovika in druge ptice kmetijske krajine na Goričkem v zadnjih osmih letih izvedli številne ukrepe,“ dodaja Domanjko.
Zlatovranka naj bi pri nas že izumrla (Foto: Jure Novak)
Posnetek zadnjega legla zlatovranke v Sloveniji iz leta 2014 (foto: Gregor Domanjko)