V Mursko šumo ob slovensko-hrvaško-madžarski meji so se ponovno vrnili krškopoljski prašiči
Iz družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) so sporočili, da so se v Mursko šumo, na območju ob slovensko-hrvaško-madžarski meji, ponovno vrnili krškopoljski prašiči. Njihova naloga tokrat ni zgolj paša, temveč bodo s svojim naravnim vedenjem pomagali ustvariti boljše pogoje za naravno pomlajevanje poplavnega gozda. Prašiči bodo na ograjeni površini s pašo in ritjem tal prispevali k izboljšanju pogojev za naravno pomlajevanje trdolesne loke. Z gozdno pašo se zmanjšuje razraščenost zeliščnega sloja, s hojo in ritjem pa prašiči premešajo humusni in mineralni sloj tal. Na ta način se ustvarjajo boljši pogoji za kalitev in rast semen ter posledično za naravno pomlajevanje gozda. Po končani paši bodo prašiči, še pred semenenjem hrasta, odstranjeni iz ograjene površine. Aktivnost vzpodbujanja naravnega pomlajevanja se sicer izvaja v okviru projekta Natura Mura Drava.
Prašiči bodo na ograjeni površini s pašo, hojo in predvsem ritjem tal vplivali na strukturo gozdnih tal. Z zmanjševanjem razraščenosti zeliščnega sloja ter premeščanjem humusnega in mineralnega sloja bodo ustvarili ugodnejše razmere za kalitev in rast semen. Na ta način želijo spodbuditi naravno pomlajevanje trdolesne loke. Gre za precej nenavaden, vendar naravi zelo blizu način gospodarjenja z gozdnim prostorom. Krškopoljski prašiči namreč s svojim ritjem opravljajo delo, ki bi ga bilo sicer mogoče izvesti tudi mehansko, vendar na bolj naraven način. Po končani paši bodo prašiči še pred semenenjem hrasta odstranjeni iz ograjene površine. Podoben pristop je bil na območju Murske šume uporabljen že v okviru projekta Natura Mura. Takrat so na ograjeni površini s pomočjo krškopoljskih prašičev spodbujali naravno pomlajevanje poplavnega gozda. Po podatkih portala Natura 2000 je bilo v Murski šumi na treh hektarih izvedeno naravno pomlajevanje s pomočjo 15 krškopoljskih prašičev.
Nova aktivnost je povezana s projektom Natura Mura – Drava, ki je namenjen obnovi rečnih in obrečnih habitatov ob Muri in Dravi. Projekt poteka od leta 2025 do leta 2029, njegova skupna vrednost pa presega 12 milijonov evrov. Med partnerji je tudi lokalna skupnost – Občina Lendava. Projekt Natura Mura – Drava je usmerjen v izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na območjih Natura 2000 Mura in Drava. Med načrtovanimi ukrepi so renaturacija posameznih odsekov rek, obnova stranskih rokavov in mrtvic, vzpostavljanje novih vodnih habitatov ter obnova in pomlajevanje poplavnih gozdov. Pomemben del projekta predstavljajo tudi aktivnosti na območju občine Lendava. V okviru projekta je predvidenih več ukrepov, ki naj bi prispevali k izboljšanju življenjskih pogojev številnih rastlinskih in živalskih vrst ter k ohranjanju značilne krajine ob Muri. Celotno območje Mure je sicer del evropskega omrežja Natura 2000, reka pa je vključena tudi v petdržavno biosferno območje Mura–Drava–Donava.
Krškopoljski prašiči tako v Murski šumi predstavljajo zanimiv primer, kako je mogoče pri obnovi naravnih habitatov izkoristiti tudi naravne procese. Njihovo ritje in paša lahko pripomoreta k temu, da bo gozd svoje pomlajevanje v večji meri opravil sam – s semeni dreves, ki bodo vzklila v zanje ugodnejših razmerah. Skratka, slovenski avtohtoni Krškopoljski prašiči, so se po dveh letih spet vrnili v prekmurske državne gozdove, kjer pomagajo pri vzpodbujanja naravnega pomlajevanja mehko lesne loke oz. vrbovij in topolovij. Naloga prašičev je, da s svojim ritjem prezračijo tla, premešajo humusni in mineralni sloj tal, hkrati pa delno odstranijo zeliščni sloj, ki sicer otežuje vznik in rast sadik…Glavni cilj projekta je ohraniti in izboljšati ključne ekosisteme v Unescovem 5-državnem biosfernem območju Mura-Drava-Donava, ki zajema sedemnajst Natura 2000 območij in druga zavarovana območja. „Na projektnem platoju imamo jesenov in hrastov sestoj. To pomeni, da bodo prašiči, preden bo hrast pričel odpadati, teren zrahljali. Sledi odstranitev prašičev iz tega platoja. Želod pade na to mehko razrito posteljico, s pomočjo dežja se posteljica zakrije in tako ima želod 90 odstotkov več možnosti, da vzklije, pri čemer torej dobimo novo drevo, novi gozd…
In gotovo bi marsikateri slovenski prašič zavidal krškopoljcem lendavskega ekološkega rejca Vinka Ferenčaka, ki v hektar veliki ogradi ob reki Muri v Murski šumi po vse dneve brskajo po tleh, iščejo koreninice, črve in podobne poslastice, poležavajo na prijetnem jesenskem soncu in sploh ne vedo, da so koristni za gozd, v katerem uživajo, kot v hotelu s petimi zvezdicami, kot pravi njihov lastnik, in za naravo ob Muri na splošno. Že pred dvema letoma, ko so prašiči podobno delo izvajali v pomladnem času, in ko je šlo za premierni poskus pri nas dotlej še nikoli preizkušen način naravne obnove gozda, je vse skupaj bilo uspešno. In sedaj so Ferenčakovi prašiči znova pravzaprav na začasnem delu v gozdu, na svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo celotnega naravnega okolja, ki je zajeto v projektu obnovitve mokrotnih habitatov ob reki Muri Natura Mura.
Zanimivo je omeniti, da je razlika med pripravo gozda za naravno nasemenitev s prašiči na eni in s stroji na drugi strani najmanj v tem, da je strošek strojne priprave tal bistveno višji: imeti morajo stroje in porabiti veliko goriva, kar je tudi okoljsko manj sprejemljivo. Pri prašičih je strošek samo ograja, ki jo bomo zaradi divjadi potrebovali tudi pri strojno pripravljenem gozdu, prevoz prašičev in njihova oskrba z vodo in z nekaj hrane. Do okolja prijaznejše in v teh časih divjega naraščanja cen pogonskih goriv tudi varčneje je torej uporabiti prašiče. Tretja možnost, umetna obnova s sajenjem, pa je najdražja, saj je treba kupiti sadike in vložiti precej fizičnega dela,“ poudarjajo na SiDG, ki so zadovoljni z izvajanjem projekta. Ob tem dodajajo, da je ograja, ki je visoka dva metra, z zunanje strani obdana še z električnim pastirjem. Na ta način so preprečili tudi stik med domačimi in divjimi prašiči.
