Kormorani spet skregali ljubitelje rib in ptic!

Ribiči bi največ kormoranov najraje postrelili, ptičarji pa trdijo, da kormorani niso krivi za slabo stanje z ribami v slovenskih rekah in ribnikih

Podobno kot praktično vsako zimo, se tudi letos nadaljuje »vojna« med slovenskimi ribiči in društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Ribiška zveza Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije ter tudi lokalna ribiška društva, namreč državo nenehno opozarjajo na nezadostne ukrepe pri varovanju slovenskih avtohtonih vrst rib pred kormorani. Izrazito povečano število prezimujočih kormoranov po letu 1993 je stanje ribjih populacij, zlasti lipan, podust, menek, platnica, sulec, blistavec, pohra, pegunica, grba, soška postrv, mazenica in primorska belica, v nekaterih vodah pripeljalo na rob katastrofe. Predlagani načrt zaščite, dovoljenje za plašenje kormoranov, ki ga je agencija za okolje izdala v minulih letih, niso zagotavlja zaščite ogroženih ribjih populacij, opozarjajo ribiči. Ob tem je dovoljenje bilo izdano mnogo prepozno, sredi sezone prezimovanja kormoranov, in ni zagotavljalo zaščite ogroženih ribjih vrst. Tako so omenjene ptice zmanjšale populacije ogroženih vrst rib za od 80 do 95 odstotkov… Povsem drugačnega mnenja so v DOPPS, kjer ne pristajajo na uvajanje enostranskih ukrepov plašenja in streljanja kormoranov in opozarjajo, da se „odločbe za odstrel izdajajo nelegalno, argumentacija je enostranska z izkrivljenimi resnicami, plašenje in odstrel pa bosta imela močne negativne posledice na paleto nedolžnih vrst vodnih ptic, ki v času zimovanja v Sloveniji nimajo drugih zatočišč. Zaradi enostranskega pristopa pri upravljanju z ribami v celinskih vodah nam je v Sloveniji povsem spodletelo pri zagotavljanju načel trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti…

Na posebno problematiko opozarjajo iz Prekmurja in Prlekije, kjer še posebne težave s kormorani beležijo na območju RD Ljutomer, zlasti v njihovem osrednjem ribniku – Gajševsko jezero, ter še nekaterih drugih ribnikih in še posebej v reki Muri.„Nimamo nič proti kormoranom, toda kar je preveč je preveč. Postali smo nekakšen rezervat med tremi sosedi. V Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem je odstrel kormoranov dovoljen in potem se ptiči navadijo ter bežijo k nam v Pomurje, kjer jih ne smemo niti strašiti oz. odganjati. Januarja smo na Agenciji za okolje imeli novo soočenje in pogovor, tako da še pričakujemo odločbo, a prepričan sem, da bo spet ostalo po starem. Zato smo se obrnili tudi na poslanca DZ Dejana Židana, da bo skušal kaj doseči s poslanskim vprašanjem“, nam je žalostno razlagal Bogdan Vrbnjak, predsednik RD Ljutomer, ki se že veliko let bori za ohranitev rib v Prlekiji in Prekmurju, a veliko uspeha ni. Še več; iz leta v leto je slabše“, nam je povedal Bogdan Vrbnjak, predsednik RD Ljutomer, kjer so prepričani, da sta Prlekija in Prekmurje postala nekakšen rezervat za kormorane, ki delajo veliko škodo in zahtevajo takojšnje ukrepanje.

V družini so izračunali, da na Gajševskem jezeru in drugih njihovih ribolovnih revirjih to zimo prezimuje okoli 440 kormoranov. »Kormoran poje najmanj pol kilograma rib na dan, torej to pomeni 220 kg rib na dan in če seštejemo to s 120 dnevi, koliko živijo tukaj, pridemo do neverjetne številke več kot 26.000 kg rib in če to preračunamo v denar, to pomeni okrog 150.000 evrov škode.« so izračunali prleški ribiči. Zato so veseli, da je poslanec, mag. Dejan Židan, na ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka ter ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška, naslovil poslansko vprašanje v zvezi z vplivom kormorana na ribje vrste v celinskih vodah. Kot je sporočil, se je nanj kot pomurskega poslanca in v tem trenutku tudi predsednika Kluba pomurskih poslancev z dopisom obrnila RD Ljutomer, ki pa navaja, da ima pri poslanem dopisu tudi soglasje vseh pomurskih ribiških družin in ribiških družin ob reki Muri, to so RD Murska Sobota, RD Lendava, RD Radgona in RD Paloma Sladki Vrh, kjer imajo podobne težave s kormorani, najhuje pa je na območju RD Ljutomer.

Vsakodnevna slika na Gajševskem jezeru je takšna, da je na otoku 252 kormoranov, še okoli 40 jih je ob vtoku reke Ščavnice v jezero. Vse skupaj je nevzdržno, toda RD Ljutomer ne bo vrgla puške v koruzo, že nekaj let pišemo pritožbe in končno smo prišli vsaj tako daleč da smo prišli do ustne obravnave vseh udeleženih v upravnem postopku odvzema kormoranov iz narave prek video povezave ki jo je organizirala Agencija za okolje RS, seveda spet vsi na svojih bregovih, na eni strani RD Ljutomer, LD Križevci pri Ljutomeru in LD Mala Nedelja in na drugi strani Društvo za opazovanje ptic Slovenije in Zavod za varstvo narave Slovenije, gospe in gospodje, ki zagovarjajo zaščito kormorana nikakor nočejo sprejeti nekaterih dejstev, da kormorana pred 30 leti v teh krajih ni skoraj nobeden poznal, ker jih enostavno ni bilo od tedaj se je kormoran v teh krajih nenormalno razmnožil in odvzema prostor tudi drugim pticam, poglejte si sliko otoka, tukaj je bilo prej domovanje in tudi gnezdišče za mnogo drugih vrst ptic, sedaj samo kormorani in njihovi iztrebki, če že ti gospe in gospodje nočejo videti škode, ki jo kormorani delajo na ribji populaciji, zares čudežno je Pomurje in tudi večji del severovzhodne Slovenije izpadel iz dovoljenja za odvzem kormoranov iz narave izdano leta 2017 z strani Agencije za okolje, očitno živijo v teh krajih drugi ljudje in druga vrsta rib, glede na to da imajo zadeve glede odvzema kormoranov iz narave odlično rešene v Avstriji, Madžarski, Hrvaški in da je dovoljen odvzem in plašenje v večjem delu ostale Slovenije smo očitno v tem delu postali rezervat za populacijo kormoranov. Sedaj čakamo na odločbo z strani Agencije za okolje RS, če bo spet negativna sledi nova pritožba in če bo potrebno tudi tožba na sodišču, računica za škodo, ki nam jo dela kormoran je zelo enostavna, vsakodnevno 250 osebkov kormorana v Gajševcih, tudi gospe in gospodje, ki jih ščitijo priznajo da kormoran mora pojesti minimalno pol kilograma rib dnevno, čeprav lahko poje tudi več“, poudarjajo ljutomerski ribiči

Izračunalni so tudi, da kormorani dnevno pojedo samo v Gajševcih najmanj 125 kilogramov rib in ker se tu zadržujejo najmanj 100 dni, pomeni da je to lahko 12.500 kg rib in če je povpčna cena za kilogram ribe 6 €, pomeni 75.000 € škode samo v Gajševcih, potem še dodamo stalno jato kormoranov, več kot 100 osebkov, ki sicer gnezdijo ob reki Muri pri Gibini in operirajo po Muri in reki Ščavnici to pomeni dodatnih 5.000 kg rib in dodatnih 30.000 € škode. „Potem pa se čudimo zakaj tako slaba populacija rib v reki Muri in Ščavnici, medtem ko še lahko nekako krpamo manjko rib v Gajševcih z dodatnimi poribljavanji tega v teh obeh rekah finančno ne zmoremo“, dodaja Bogdan Vrbnjak, ki je obregnil zoper uradnike v pisarnah iz Ljubljane, ki da nimajo pojma kaj se dogaja v naravnem okolju. Žalostno je, da si nekateri zatiskajo oči pred tem velikim problemom“, je dodaja Vrbnjak in komaj pričakuje odgovore dveh ministrov na poslanska vprašanja poslanca Židana, in sicer: Kaj je razlog, da področje Prlekije, Prekmurja in večjega dela Štajerske obravnavate drugače kot preostali del Slovenije (in tudi sosednjih držav)? Na kakšnih strokovnih podlagah in na podlagi katerega dogovora ustvarjate neke vrste rezervat za kormorane na omenjenem področju? Ali se ribiškim družinam na tem področju namenja renta oziroma odškodnino, ker ste jih postavili v drugačen (slabši) položaj kot ribiške družine v preostalem delu Slovenije? Kakšni so vaši načrti na tem področju v prihodnje?

V nadaljevanju celoten dopis RD Ljutomer in poslansko vprašanje Židana.

V RD Ljutomer med drugim navajajo: »Letošnjo zimo prezimuje v Gajševcih jata 300 kormoranov, okrog 100 na gnezdišču ob reki Muri na Gibini, ki potem plenijo po reki Muri navzgor in še okoli 40 ob reki Ščavnici, torej 440 kormoranov samo v naših revirjih. To število se zadrži v naših krajih najmanj 4 polne mesece. Kormoran poje najmanj pol kilograma rib na dan, torej to pomeni 220 kg rib na dan in če seštejemo to s 120 dnevi, pridemo do neverjetne številke več kot 26.000 kg rib in če to preračunamo v denar, to pomeni okrog 150.000 evrov škode.«

Nadalje zapišejo:

1. Kormoran je k nam v Evropo priseljena vrsta ptiča, ki je še 50 let nazaj ni nihče poznal, prav v naših krajih so se prvi primerki začeli prikazovati 30 let nazaj.
2. Društvo za opazovanje ptic Slovenije jo sicer smatra kot avtohtono vrsto, kar je z nekih vidikov sporno, je pa dejstvo, da je na uradnem seznamu zaščitenih vendar pa NE ogroženih vrst pri nas.
3. Dnevno poje vsak kormoran vsaj pol kilograma rib, kar pa ni tako velik problem. Problem je, da kormoran zaradi svojega lovskega nagona pobije in rani bistveno več rib, kot jih lahko poje. Lov izvaja tako rekoč cel dan od zore do mraka.
4. Edini učinkoviti ukrep za zmanjšanje pritiska na ribji zarod je znižanje populacije kormorana v naši regiji. Leta 2017 je bila izdana odločba za odstrel kormorana, ki pa vključuje večino rek in vodnih površin od zahoda do reke Drave, kjer se ustavi in je tam na posameznih območjih še dovoljen odstrel. Prlekija, Prekmurje in večji del Štajerske so čudežno izpadli iz te odločbe, kar je nesmiselno in povsem nerazumljivo. Glede na to, da imajo vse naše sosednje države (Avstrija, Madžarska in Hrvaška) zelo dobro rešen problem kormorana z odstrelom in da je dovoljen omejen odstrel kormorana vse do Drave, je Prlekija in Prekmurje postalo nekakšen rezervat za kormorane, saj je ta ptica zelo previdna in pametna, tako da ve kje je varna.
5. Zavod RS za varstvo narave ima popolnoma času neusklajen pogled in delujejo tako rekoč kot podaljšana roka Društva za opazovanje ptic. Z argumenti smo jih pozvali naj uskladijo dejstva okrog kormorana z vsemi sosednjimi državami okoli nas, vendar je bilo kot “gluhemu dobro jutro”. V svojih strokovnih mnenjih (že 10 let ista) še vedno zagovarjajo napenjanje barvnih vrvic preko strug (popolnoma nesmiselno za tekoče vode in večje stoječe vodne površine) plašenje s plašilnimi sredstvi, čeprav pozabljajo, da so nam tudi plašenje prepovedali in zahtevali zaraščenost brežin. Tu pa še je največji paradoks, saj dve različni državni inštituciji Direkcija za vode (skrbi za čiščenje brežin) in Zavod za varstvo narave ne sodelujeta, kot bi morali. (Pisna izjava predstavnika Zavoda za varstvo narave.)
6. Situacija je torej zelo kompleksna. Sicer je država pripravila zelo dober dokument leta 2017 in sicer dolgoročni plan za zmanjšanje vpliva kormorana na ribje vrste v celinskih vodah, kjer ugotavlja, da je kormorana dejansko preveč in pa tudi definira, katere vrste rib so ogrožene (podust in platnica, ki živita tudi v naših vodah).
7. Skratka, rešitev bi bila, da se kormoran evidentira kot divjad z lovno dobo (npr. kot siva vrana) in se lov izvaja permanentno ter v skladu s predpisano lovno dobo v celotni državi.
8. Po naših ocenah naredi kormoran bistveno večjo škodo na ribjem zarodu v celi Sloveniji, kot pa pokoli volka in medvedov na drobnici. Izračun bi bil prav zanimiv, ocene o številčnosti kormorana v Sloveniji so zelo različne (leta 2009 je bilo 5000 kormoranov in se ni nikoli zmanjšalo). 5000 osebkov kormorana pomeni 2500 kg pojedenih in vsaj toliko pobitih rib dnevno, po povprečni ceni 5 evrov kg je to 25.000 evrov dnevne škode. Mislimo da je to že takšna številka, da bi tudi politika morala narediti svoje.

Na podlagi navedenega me zanima:

1. Kaj je razlog, da področje Prlekije, Prekmurja in večjega dela Štajerske obravnavate drugače kot preostali del Slovenije (in tudi sosednjih držav)? Na kakšnih strokovnih podlagah in na podlagi katerega dogovora ustvarjate neke vrste rezervat za kormorane na omenjenem področju?
2. A ribiškim družinam na tem področju namenjate rento oziroma odškodnino, ker ste jih postavili v drugačen (slabši) položaj kot ribiške družine v preostalem delu Slovenije?
3. Kakšni so vaši načrti na tem področju v prihodnje?