V Slovenskih goricah so ogorčeni, saj je zaradi aluminija in plastike v krmi pri Gorjupovih poginilo že pet krav, bojijo se pa, da jih bo še več, ker imajo še več krme; 40 kg odpadkov v kravjem vampu
Na severovzhodu države se je v minulih dveh letih predvsem veliko govorilo o tem, da neznanec ali neznanci, s kovinskimi predmeti uničujejo kombajne, kosilnice in drugo kmetijsko mehanizacijo. Ob tem je zaradi kovinskih in drugih tujk, ki so končale v senu ali silaži poginilo veliko živali, zlasti govedi. Žal pa slednje umirajo tudi zaradi malomarnosti posameznikov, predvsem sprehajalcev, tabornikov, ribičev, sprevajalcev štirinožnih prijateljev ipd., ki v naravno okolje mečejo praktično vse kar se jim najde pri roki. Kosilnica ali kakšen drug stroj potem kovino, zlasti aluminij – pločevinke različnih pijač, ter plastiko „predela“ in ko goveja živina, tudi konji in še katere rejena žival, skupaj s senom ali silažo, nevede poje tudi tujke in tukaj ni več življenja. Takrat je možna edina (od) rešitev, usmrtitev takšne živali, kar poleg trpljenja same nedolžne živali in žalosti zlasti domačih otrok, lastniku prinaša tudi materialno škodo.
Da ob Perniškem jezeru, na tem področju nekaj ni v najboljšem redu je naprej, preko družbenih omrežij opozorila hčerka znanega kmetovalca Janka Gorjupa iz Jakobskega Dola: „Dragi sprehajalci, pohodniki, in v poletnem času taborniki in ribiči ob Perniškem jezeru in okolici, lepo prosim, da ne odmetavate svojih odpadkov na bližnje travnike. Predvsem imam v mislim razne pločevinke. V zadnjem času je na naši kmetiji zaradi delov pločevink v silaži poginilo pet krav. Za nas je to glavni vir dohodka. Ne gre se toliko za dohodek, koliko pri tem trpi sama žival, preden se ugotovi vzrok, žal pa ji na koncu na moremo pomagati. Sami se potrudimo, da čim več stvari kar se opazi s prostim očesom odstranimo, vsega pa žal ne zmoremo. Lepo prosim vse, ne mečite stvari v naravo!“, ki je priložila fotografijo odpadnih pločevink, ki so jih mimoidoči sprehajalci, taborniki ali ribiči odvrgli kar na tla.
Tudi žalostni Janko, čigava živinorejska kmetija Gorjup ima v najemu tudi travnike ob Perniškem jezeru, kjer neodgovorni sprehajalci in ribiči v travo odmetavajo pločevinke in plastiko, nam je potrdil, kako žalostno je spremljati dogajanje. „Ko ti odpadki končajo v krmi in pozneje pri kravah povzročajo huda vnetja, ki so se v petih primerih končala s smrtjo živali. V zadnjih desetih dneh sta nam poginili dve kravi, skupaj že pet, vzrok pogina pa so delčki aluminija in plastike v krmi“, nam je povedal gospodar kmetije Janko Gorjup, ki dodaja, da pločevinke piva, plastenke in drugi odvrženi odpadki v travi niso vidni, kosilnice, nakladalni in balirni stroji pa jih razrežejo na ostre trakove, ki jih živali med prehranjevanjem pogoltnejo. „Lani je bila kriza zaradi koronavirusa in so se ljudje raje sprehajali tukaj v naravi, kot po mestih, ob tem so gostinski lokali zaprti in mnogi s seboj vzamejo pijačo. To razumem, toda zakaj potem embalažo, ko je prazna odvreči kar v travo ali sploh v naravo. Če bi vsi obiskovalci narave tisto, kar prinesejo s seboj odnesli nazaj, potem o teh težavah danes sploh ne bi govorili“, realno razmišlja gospodar Janko, ki nam je razložil, da se na živinorejski kmetiji ukvarjajo s kravami molznicami.
V hlevu je trenutno več kot 40 molznic, skupaj s telicami pa se ta številka giblje okoli 80. „Poleg trepljenja nedolžnih živali, za nas vsaka poginula žival pomeni velik izpad, saj gre za krave, ki so v drugi ali tretji laktaciji, ki bi lahko dale še veliko mleka in povrgle veliko teličkov. Pet poginulih krav pomeni za kmetijo vsak dan vsaj 200 litrov manj pridelanega mleka in s tem občuten izpad dohodka. Nekatere živali so po zaužitju teh tujkov hitro poginile, v nekaj urah, druge pa so se mučile in če smo videli, da zdravljenje ni pomagalo, smo morali živali uspavati. Ta storitev je plačljiva, prav tako odvoz živali, nato sledi obdukcija, pri kateri je veterinar v živali vedno našel aluminijasti ali plastični tujek,” nam je razložil Janko Gorjup, ki dodaja, da so za krave zelo nevarni tudi pasji iztrebki, ki so polni zajedavcev. „Ob travniku pri Perniškem jezeru, veliko lastnikov vodi na sprehod pse, za sabo pa ne pobira iztrebkov, kot to običajno počnejo v mestnem parku. In ti iztrebki, ki ostanejo v senu, lahko zelo škodujejo našim živalim. Zato sem dejansko malo jezen na vse te brezskrbne in malomarne sprehajalce, za katerimi nabiram cele kupe odpadkov, sedaj pa bi moral tudi pasje iztrebke.“ Simona Hauptman iz KGZ Maribor tukaj opozarja, da se je potrebno zavedati, da gre tudi za prenašanje zajedavcev in zopet je to potem, ko ima žival zajedavca, to strošek pridelovalca, kmeta. Torej tudi zajedavci iz pasjih iztrebkov so lahko pri živini povzročijo resne zdravstvene težave in s tem izpad dohodka.
Na nevarnost koščkov pločevink, ki porežejo notranje organe, opozarja tudi kmetijski svetovalec Timotej Horvat iz KGZ Maribor, ki pravi, da silažna nakladalka nareže te pločevinke do pet cm dolžine, te potem lahko živina normalno zaužije, ker so pa narezani ostro pa dejansko poškodujejo notranje organe in dejansko porežejo kravo. Krava obleži in takoj se ne vidi vzroka, kaj je z njo narobe in kakšno bolezen bi lahko imela, tako da to potem traja nekaj dni, na koncu pa jo potem moraš usmrtiti. Tudi odkrivanje tujkov z magnetom ali detektorjem je neuspešno, saj so pločevinke iz aluminija. Tujke v krmi sicer običajno uspešno zdravijo tudi z magneti, ki iz želodca poberejo žice ali vijake iz železa. „Takrat je konzervativno zdravljenje lahko tudi uspešno. V tem primeru, ko gre v glavnem za aluminijaste pločevinke pa enostavno to ni mogoče. V bistvu tudi ni mogoče odkrivanje z detektorjem kovin, ki ga tudi lahko uporabljamo v takšnih primerih,“ razlaga veterinar Gašper Trojner, ki se zaveda, da je med spravilom krme skorajda nemogoče preprečiti, saj je trava ob košnji visoka skoraj pol metra. Problem je v tem, da ti ne vidiš, ko trava zraste, ko pokosiš, ne vidiš, ko se to vse skupaj zmelje se ne vidi, doma v silusu se ne vidi, vidi pa se potem pri kravah v jaslih. Ko zagrabi kos krme, poje tudi ta kos pločevinke. „Ti koščki pristanejo v vampu živali in potem ob oziroma po kotitvi, ko se krave napenjajo, začnejo tujki pritiskati na vamp in potovati po telesu živali, velikokrat gredo do srca ali pa po prebavilih. Pri zadnji živali smo ugotovili, da je bilo poškodovano srce oziroma je šlo za vnetje osrčnika. Če pridejo do srca, se pojavi hudo vnetje in posledično pogin, če pa tujki potujejo po prebavilih, je mogoče žival tudi rešiti. V tem primeru se je stanje krav zelo hitro poslabšalo, pri zadnji živali smo ugotovili, da je bilo poškodovano srce oziroma je šlo za vnetje osrčnika.“ še pravi Gašper Trojner, dr, vet. med. iz Veterinarske klinike Pesnica.
Po trditvah Gorjupa, nekatere živali so po zaužitju teh tujkov hitro poginile, v nekaj urah, druge pa so se mučile in če so videli, da zdravljenje ni pomagalo, so morali živali uspavati. „Nič nimam proti sprehajalcem, prav tako ne proti ribičem, prosim pa jih, da pločevink in ostalih odpadkov ne odmetavajo na naše travnike.” še pove Gorjup.
V vampu krave do 40 kg kovin in plastike
„Krava kot prežvekovalec požira pri hranjenju večje količine hrane in ni občutljiva, če so v njej manjši tujki. Tako najdemo pri zaklanih govedih v klavnicah v govejem vampu mnogo tujkov, ki tja ne sodijo-špaga,včasih tudi do 40 kg, kovine, plastika. Če je teh tujkov manj in niso ostri, ponavadi žival sploh ne kaže, da bi jo to obremenjevalo, težava pa nastane ko so ostri ali špičasti. Takrat se lahko zapičijo v steno vampa in zaradi vampovih kontrakcij in dostikrat pri višji brejosti, prebijejo steno vampa, pridejo v organ, ki je anatomsko pod vampom t.j. kapico, ki se nahaja nad srcem in lahko povzročijo pogin take živali. Živali, ko se to dogaja kažejo znake te težave tako, da jedo manj ali nič, dobijo zaradi vnetja področja kjer se nahaja tujek povišano temperaturo, če imajo možnost stopajo z prednjimi nogami višje-na jasli. Kot že omenjeno je to pogosteje v višji brejosti živali. Diagnoza se postavi na osnovi kliničnih znakov, preiskave z detektorjem kovin – če ni železo ga ne najde, pregledom krvi. Odvisno od jakosti simptomov se nato odločimo za terapijo z zdravili, ali pristopimo takoj k operaciji“, pravi izkušeni terenski veterinar Marko Nabergoj dr. vet. med.
