Uradni veterinarji v Prlekiji razkrili sum hudega mučenja govedi, najmanj pet jih je poginilo, še več pa je v zalo slabem stanju
Minuli petek, dan pred veliko mašo oz. Marijinim vnebovzetjem, je završalo med govedorejci, ljubitelji živali in sploh ljudmi zdravega razuma v širšem območju Prlekije, a tudi povsod po državi. Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je namreč na podlagi prejete prijave opravila inšpekcijski nadzor na kmetijskem gospodarstvu v naselju Iljaševci v občini Križevci, ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ljutomer, kjer se redi govedo. Pri nadzoru so bile ugotovljene okoliščine, ki kažejo na sum hudega zanemarjanja oziroma mučenja živali. Na gospodarstvu je med drugim bilo najdenih pet poginjenih govedi, tri živali pa so bile v zelo slabem rejskem in zdravstvenem stanju. Zaradi resnosti zdravstvenega stanja je bilo treba še eno žival evtanazirati. Preostali dve živi govedi sta bili zaradi zaščite njune dobrobiti nemudoma trajno odvzeti imetniku in premeščeni v prehodni hlev, kjer jima je zagotovljena ustrezna veterinarska oskrba in namestitev.
Poginjene živali do prepeljane na Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer bodo opravljene ustrezne preiskave za ugotovitev vzrokov pogina in zavarovanje dokazov, potrebnih za nadaljnje postopke. UVHVVR nadaljuje ugotovitveni postopek in bo na podlagi vseh zbranih dejstev ter rezultatov strokovnih preiskav izvedla ukrepe v okviru svojih pristojnosti in v skladu z veljavno zakonodajo. Ob tem so na UVHVVR zapisali, da zaradi interesa postopka dodatnih informacij v tej fazi ni mogoče posredovati.
V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer je mimogrede lastnik farme zaposlen, so primer označili za nesprejemljiv in ostro obsodili vsakršno mučenje in zanemarjanje živali. Od pristojnih organov pričakujejo izvedbo vseh zakonsko predpisanih postopkov, na zbornici pa bodo v okviru svojih pristojnosti sprejeli vse potrebne ukrepe ter pri tem sodelovali s pristojnimi institucijami. V KGZS so ob tem poudarili, da gre za posamičen primer suma, ki ne odraža stanja v slovenskem živinorejskem sektorju. Takšna ravnanja škodujejo ugledu vseh slovenskih rejcev, tovrstni posamezni primeri pa ne smejo postati razlog za posploševanje ali stigmatizacijo celotnega slovenskega kmetijstva, so opozorili. „Velika večina slovenskih kmetov za svoje živali skrbi odgovorno, strokovno in predano, saj so dobrobit živali, njihovo zdravje in kakovost reje temelj njihovega dela,“ so zapisali na Zbornici ter še poudarili, da ostajajo zavezani spodbujanju odgovorne reje, strokovnemu izobraževanju in ozaveščanju ter ničelni toleranci do vseh oblik mučenja in zanemarjanja živali…
V celotni zadevi je še posebej boleče v dejstvu, da je lastnik poginulih živali strokovnjak za govedo, ki „svetuje in pomaga“ drugim, sam pa doma počne vse te nečednosti. Zanemarjena goveda so namreč našli v hlevu kmeta Marjana Špura iz Iljaševcev, ki velja za strokovnjaka za govedorejo in je zaposlen kot selekcionist za govedo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota. Sodeloval naj bi tudi pri strokovni organizaciji razstavi na ocenjevanju živali na 64. kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, naveden pa je tudi med soorganizatorji 34. mednarodnega znanstvenega simpozija o prehrani domačih živali „Zadravčevi-Erjavčevi dnevi 2026“ , ki bo 12. in 13. novembra v Radencih. Špur je sicer imel ali ima več visokih funkcij v različnih društvih in organizacijah, zlasti za lisasto pasem, celo na evropskem nivoju.
„Sramota zanj, za njegove domače, za uradne veterinarje, hišne veterinarje ter tudi sosede, saj živina ni poginila čez noč, temveč je crkavala v hudih mukah več dni, če ne več tednov. Hlev se nahaja v strnjenem delu naselja in vsi so gotovo slišali, kaj se je tam dogajalo in v kakšnih mukah je živina umirala,“ nam je povedal poznavalec razmer, ki pa „zaradi miru v hiši“ ni želel biti imenovan. Dodal je, da Špura spoštuje kot velikega strokovnjaka za selekcijo listaste pasme govedi, a mu ni jasno kaj se je v zadnjih letih z njim zgodilo…
Dober poznavalec celotne zadeve nam je ekskluzivno skušal vse pojasniti. Dejal je, da so po smrti njegove mame in očetovem odhodu s kmetije te živali ostale v hlevu, vprašanje koliko veterinarskih obiskov je bilo na kmetiji, če sploh kakšen. Osemenitev in telitev živali ni bilo. Zadnja telitev oz. registracija živali na gospodarstvo je bila po podatkih na portalu Volos zabeležena 03.01.2017, to je 9 let nazaj, torej živali so samo bile prisotne na kmetiji. Vsi so vedeli da so tam živali in vsi so vedeli v kakšnem stanju je hlev in tisto kar je bilo v njem. Kje je bila inšpekcija, ki že za veliko manjše prekrške drugače brez pomisleka kaznuje rejce? „Kot sodelavec; zabeležen fizični napad na sodelavko in času pred novim letom, katerega leta točno je bilo ne vem, vem samo da je bilo pred novim letom, sodelavka je zaradi tega dogodka bila tudi nekaj mesecev zaradi psihičnih težav na bolniški. Ni se upala izpostavljati, ker se je bala njegovega maščevanja. Gre za zelo zahrbtnega in maščevalnega človeka, kar je znano vsem na KGZS MS, pa vseeno je bilo deležen velike zaščite s strani nekaterih vodilnih, še najbolj s strani bivšega direktorja KGZS MS Franca Režonje, ki ga je za nekaj let v času svojega mandata postavil celo za vodjo oddelka Živinoreja. Tam smo bili nekateri zaposleni deležni precejšnjega psihičnega maltretiranja v obliki groženj in zahrbtnih dejanj, nekaj nas je zato poiskalo tudi zdravniško pomoč in pristalo na antidepresivih in pomirjevalih, vsaj eden ima te posledice še dandanes. Mimogrede, v času omenjenega direktorja so se dogajale tudi kršitve pravic nekaterim zaposlenim, zaradi česar sva dva izmed kontrolorjev kasneje tudi iskala pravico po sodni poti; eden je nato šel v poravnavo, eden pa tožbo dobil. Bivši direktor za to ni nikoli odgovarjal. Zakaj so tudi na firmi ‘zatuškali’ tisti fizični napad na sodelavko, katerega je obravnavala tudi policija, čeprav je šlo za težjo kršitev Zakona o del. razmerjih? Kdo ga je ščitil, zakaj in vse to v imenu njegove ‘strokovnost’, čeprav se je vedno izogibal marsikateremu delu.“
Kot nadaljuje naš sogovornik, Špurov odnos do rejcev govedi na terenu je spet posebna zgodba. „Razen par izbranih je bila edina konstanta njegova odsotnost iz govedorejskih kmetij, čeprav bil kot strokovnjak za selekcijo moral biti čim več fizično prisoten na takšnih kmetijah in pa neodzivnost na klice itd… Za vse so njegovi vodilni in nekateri sodelavci imeli vedno samo eno pojasnilo: ker je strokovnjak. In v imenu tega mu je bilo dobesedno vse dovoljeno, vključno – ponavljam – s krutim maltretiranjem nekaterih podrejenih v času ko je bil vodja, tako z grožnjami kot tudi z nalaganjem nesmiselnih in včasih tudi ponižujočih delovnih nalog in v neprestanem rovarjenju in zahrbtnosti do sodelavcev in med sodelavci!“
Tako se je sedaj videla njegova strokovnost in škoda je le, da so uboge živali morale vse to prenašati!
Zadeva sicer še zdaleč ni končana, saj bo o tem še veliko zapisanega, in verjetno bo svoje povedal tudi Marjan Špur, ki najbrž ima svojo verzijo žalostnega dogodka
