Nekdo ga je odvrgel kar pred trgovino, a so se našli prijazni ljudje
Podobno kot ljudje imajo tudi živali svojo življenjsko zgodbo, bodisi kako je osebek prišel na svet, kako in kje je preživel, kakšnega lastnika je dobil, jih je moral menjavati, se mu je dobro godilo ipd. In ob obisku pri Karolini in Janezu Rapoldu v Ihovi, kjer nas je prijazno pozdravil muc »velikan«, smo izvedeli nekaj več o njem.
Najprej, zakaj velikan? Zato, ker ta mucek, ime so mu dali Mac, in tehta več kot 7 kg, ni povsem navadna „mačja vrsta“. Kot sta nam povedala gostitelja, ki jima mimogrede, da bo z njuno smrtjo, izginil tudi priimek Rapold, je namreč izgubljenega »muceka«, pred štirimi leti, ko je delala kot vzgojiteljica v vrtcu v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, prinesla k hiši hčerka Romana. Tedaj je bilo to drobno »mače«, zapuščeno in zanemarjeno. Ob skrbni negi je muc zrasel v velikana in je sedaj dobesedno član družine in hišni ljubljenček. Da je prijazen in „gostoljuben“, smo se lahko prepričali tudi sami, ko smo z »žokanjem«, pestovanjem, ugotavljali njegovo težo. Za slednjo je gospodinja razložila, da je zelo izbirčen, saj jé samo konzerve, ki jih kupujeta v večjem trgovskem središču. Muc Mac je sedaj tudi živa igrača njunih vnukov, ko ju obiščejo…
Rapoldovi so veseli, da so reveža vrnili med žive in zadovoljen mačke (Foto: Ludvik Kramberger)