Snega sicer ni veliko, tudi posebnega mraza ni, a se je treba pripraviti
V bodočih dnevih in tednih, ko naj bi hud mraz pritisnil tudi pomurske ravnice, Slovenske gorice, štajerske hribčke in gorenjske gore, tudi živalim ne bo posebej lahko. In čeprav nekateri menijo, da se živali prilagajajo vsem razmeram, je več kot jasno, da jim je potrebna tudi človekova pomoč. To še zlasti velja za majhne ptičke, ki v hudem mrazu in ob debeli snežni skorji, praktično nimajo možnosti najti hrano. In dokler nekateri zanemarjajo in celo mučijo tudi lastne domače živali in hišne ljubljenčke, so med nami tudi ljudi, ki jim ni vseeno kako se v naravi preživljajo predvsem pa kako se prehranjujejo majhni in nemočni ptiči. Seveda so tukaj tudi lovci, ki skrbijo za divjad, katera je prav tako zalo ogrožena. A kljub temu je dobrodošla pomoč vsakega posameznika, vsakega ljubitelja živali, zlasti majhnih ptičev, ki praktično vso energijo porabijo za boj proti mrazu, potem pa si ne more najti hrano in kaj potem ostane…, nemočne živalce poginejo v hudih mukah, hranjenje ptic pa nam ne vzame veliko časa in stroškov.
Seveda so hranjena potrebne tudi večje ptice, celo labodi, ki jim vsa hrana zamrzne, a jim je kljub temu lažje kot majhnim ptičicam. Hranjenje ptic in sploh živali, prinaša veliko dobrega. Zagotovo je to najenostavnejša možnost za opazovanje ptic in eden izmed načinov za razvoj odnosa med pticami in nami. Hranjenje je predvsem pomembno za ptice mestih, naseljih, kjer so ptice izgubile veliko naravnih možnosti za prehranjevanje. Zato se zatečemo h klasičnem hranjenje ptic, s ptičjo krmilnico. Kako hranimo? Strokovnjaki in ljubitelji ptic pravijo, da hraniti lahko začnemo že pozno jeseni, vsekakor pa, ko je v naravi sklenjena snežna odeja in so nočne temperature okrog -5 stopinj C. Hranimo redno od, vsak dan do večje trajnejše otoplitve. Krmilnico moramo redno pregledovati in čistiti, saj se v njej naberejo ostanki hrane (lupine semen…) in iztrebki, ki so lahko vzrok za bolezni (salmoneloza) in pogin ptic.
Kakšna naj bo krmilnica in kam jo postavimo? Najboljše so lesene, dovolj velike krmilnice z lastno streho, ali pa kar preprost pladenj, postavljen na suho mesto. Idealno je, če je hrana pticam dostopna iz vseh smeri. Krmilnico postavimo tako, da bomo ptice v njej lahko najbolje opazovali, na vrt, teraso, balkon… Krmilnica bo neprimerno bolje obiskana, če bo postavljena v bližino kritja, to je v ali ob krošnjo drevesa ali grma, idealno najmanj 1,5 m nad tlemi, nedosegljivo mačkam. Pomembno je, da opremimo tudi okno, skozi katero opazujemo ptice. Idealno je, če na okno nalepimo tančico (svetlo prosojno zaveso), ki bo omogočila, da ptic ne bomo plašili našim sunkovitim gibom navkljub. Da preprečimo morebitne trke ptic s steklom, lahko nanj kaj nalepimo ali narišemo. Vseeno kaj, zato pri tem izkoristimo domišljijo otrok.
S čim hranimo? Pri tem velja osnovno pravilo, da hranimo samo s pičo, ki je pticam dostopna tudi v naravi. Z ostanki hrane ptic ne hranimo, posebej ne s takšno, ki je bila soljena in kuhana.
Za zrnojede ptice (ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica…) je najlaže kupiti že pripravljeno hrano. To je lahko mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Najbolj univerzalna hrana so sončnična semena. Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu lahko nastavimo tudi cele orehe in lešnike. Najbolje je, če jih postavimo kar na tla ob drevesu. Kupimo ali naredimo lahko tudi lojne – maščobne pogače za sinice in vrabce, rozine in različne oreščke. Pri hranjenju ne pozabimo na talno krmišče: kosom, drozgom, tašcici, vrabcem nastavimo sadje (npr. prerezano jabolko – jabolka – večkrat kot zmrznejo, boljša so), ovsene kosmiče ali rozine in sončnična semena ščinkavcem. Te vrste imajo tudi zelo rade plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo.
Naraven način hranjenja popestri hranjenje ptic: posadimo plodonosne grmovnice, na primer črni trn. To pomeni, da namesto krmilnice na svojem vrtu posadimo primerne plodonosne drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta itd.). Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na brajdah in sadja na drevesih, ki jih bodo obiskali kosi, lahko pa celo brinovke in carar. Edina težava tega načina je v tem, da moramo na ptice misliti več let vnaprej in da veliko ljudi nima možnosti urediti okolico svojega bivališča….
Torej, zimski čas prinaša pticam mnogo izzivov. Ptice imajo tako kot ljudje stalno telesno temperaturo, ki jo ohranjajo tudi v najbolj ostrih vremenskih razmerah. Nižje temperature tako povišajo potrebo po energiji, hkrati pa jim lahko dolgotrajna snežna odeja ali zamrznjena tla onemogočata iskanje zrnja, semen, sadja in druge hrane v naravi. „Pticam lahko zimo olajšamo z nameščanjem krmilnic in ustrezne hrane. S tem bomo pticam zagotovili vir hrane, hkrati pa bomo lahko uživali ob opazovanju in fotografiranju različnih vrst ptic v naši okolici. V posebno zadovoljstvo nam bo opazovanje ptic v krmilnici, ki smo jo izdelali sami. Izdelava krmilnice je enostavna, prav tako pa pri izdelavi ne potrebujemo posebnih materialov in orodja. Krmilnice so lahko različnih oblik in izdelane iz različnih materialov. Najbolj priporočljiv material za izdelavo krmilnic je les, ki ga lahko kombiniramo tudi z drugimi materiali. Krmilnica naj ima korito, kamor se nasuje hrana, hkrati pa je zelo priporočljivo izdelati krmilnico s streho, ki ohranja hrano suho in nudi zavetje pticam. Oblika krmilnice naj dopušča, da ptice lahko priletijo na krmilnico iz vseh smeri,“ pravi Tomaž Koltai, naravovarstveni nadzornik, iz JZ Krajinski park Goričko, ki dodaja, da posebno pozornost namenimo tudi mestu nameščanja krmilnice.
Ta naj bo nameščena vsaj 1,5 metra od tal in na mestu, kjer preprečimo dostop plenilcem, še posebno domačim mačkam. Krmilnica je lahko pritrjena na stebriček ali jo obesimo na vejo. Če je mogoče, jo namestimo v bližino grmovja in drevja, kamor se lahko ptice skrijejo pred drugimi plenilci, kot je skobec. Neprimerno nameščene krmilnice, ki omogočajo dostop plenilcem, so lahko za ptice past in posledično pticam bolj škodijo kot koristijo. V kolikor nimamo pogojev za namestitev ali izdelavo krmilnice, lahko uredimo tudi talno krmišče. V kolikor imamo željo ptice opazovati ali fotografirati, namestimo krmilnico na dobro vidno mesto. Krmilnico po postavitvi redno spremljamo in skrbimo, da je v njej ves čas zadostna količina hrane ter da je notranjost suha, čista in brez iztrebkov ter drugih ostankov, preko katerih bi se lahko prenašale bolezni. Pri izbiri hrane sledimo načelu, da izbiramo hrano, ki jo ptice najdejo tudi same v naravi.
„Ptice nikoli ne hranimo s kuhano in slano hrano. Najprimernejšo hrano za zrnojede vrste ptic, kot so velika sinica, plavček, močvirska sinica, ščinkavec, dlesk, brglez, zelenec, poljski in domači vrabec ali turška grlica predstavljajo sončnična in konopljina semena, alternativa so žir, proso, pšenica in oves. Za te lahko izdelamo tudi lojne pogače ali maščobne obešanke s semeni. Veliki detel bo vesel tudi orehov in lešnikov. Kos, carar, brinovka in taščica se raje prehranjujejo s sadjem in plodovi, zato tem nastavimo jabolka, rozine, plodove šipka, črnega trna, jerebike ali gloga. Ptice nikoli ne hranimo s kuhano in slano hrano, saj jim le-ta škoduje. S hranjenjem prenehamo postopno po daljši otoplitvi v pomladnem času, nato lahko krmilnico pospravimo do naslednje zime. S pravilno izdelavo in namestitvijo krmilnice ter primernim izborom hrane lahko naše dvorišče spremenimo v živahen življenjski prostor velikega števila različnih vrst ptic,“ še dodaja Tomaž Koltai.
Foto: S. Kuhar