V občini Velika Polana so ponosni, da so leta 1999 postali ena izmed petih evropskih vaseh štorkelj
Medtem, ko se naši južni sosedje Hrvati zlasti ljubitelji štorkelj in živali sploh veselijo ljubezenske zgodbe iz slavonskega kraja Brodski Varoš, kjer se je štrk Klepetan že 19. leto vrnil k svoji 28. letni Maleni, s katero ima že 66 potomcev, marsikomu ni znano, da tudi pri nas imamo veliko razlogov za zadovoljstvo povezano z omenjeno dolgokljuno in dolgonogo ptico. To še posebej velja za domovino štorkelj, po prekmursko štrkov, Prekmurje, saj je med drugim Velika Polana že od leta 1999, ena izmed petih Evropskih vasi štorkelj. Ker v polanskem parku rastejo različne avtohtone rastlinske in drevesne vrste – travniško rastje, bela vrba, hrast dob, šipek, topol, črna jelša,… torej značilne za naš močvirnati svet, je tam tudi veliko štorkelj. V parku se nahaja tudi Štrkova izobraževalna pot, ki obiskovalcem ponuja bogate informacije o beli štorklji in ostalih znamenitostih in zanimivostih občine občine Velika Polana, kot so: certifikat Guinnessove knjige rekordov, Entente florale of Europe – najlepši kraj v Evropi leta 2014, 1. mesti za najlepšo trško jedro v Sloveniji v letih 2013 in 2016 in 1. mesti za najlepši izletniški kraj v Sloveniji leta 2014 in 2017, rojstno hišo pisatelja Miška Kranjca…
Vasi Velika in Mala Polana je v času, ko sta dobili častni naslov Evropska vas štorkelj, sta imeli največ gnezdišč bele štorklje v Sloveniji. Po besedah 75-letnega Alojza Jerebica, ki je osrednji opazovalec dogajanja s štorkljami, saj živi v neposredni bližini „Štrkovega trga“, jih je takrat bilo vsaj 12 do 13 gnezdišč. „Takrat je bilo tod veliko hrane za štorkljo, čemur so pomagali tudi naši skrbni kmetje, ki negujejo močvirne travnike in potočja. To so bili glavni razlogi, zaradi katerih se bela štorklja vsako leto znova in znova vrača v naše kraje. Žal jih je v zadnjem času manj, kajti tudi pri nas so nastopili različni posegi, vedno manj je obcestnih jarkov, kjer štorklje lovijo žabe in drugi plen. Zato tudi štorklje iščejo ustreznejše prostore“, pravi Jerebic, ki vsako leto opazuje, kdaj prihajajo pari, najprej samci, nato samice. Vedno jih občuduje in se veseli, ko se v te kraje vrnejo vsako pomlad, Njegovi najbližji „sosedje“ sta letos prišla nekoliko pozneje, zlasti samec je zamujal tri tedne. Ne ve kaj je vzrok, v vsakem primeru je opazoval kako žalostna je bila samica, ko je čakala na partnerja. Sama si je uredila gnezdo in potem je le prišel partner. „Ne vem, ali je njen stari ali pa novi, v glavnem je par spet srečen in zadovoljen“, pove Alojz, ki nam je razložil, kako prepozna samičke in samce. Slednji je malo večji in ima bolj čisto belo barvo…
Melita Kranjec iz TIC Štrk nam je razložila zakaj sta Velika in Mala Polana leta 1999 prejeli od fundacije Euronatur poseben naziv »Evropska vas štorkelj«. Tako bogata naravna dediščina, kot okoli obeh Polan, se je namreč na tako majhnem prostoru ohranila le v redkih predelih Slovenije. „Na podlagi velikega števila zasedenih gnezd sta si kraja prislužila ta naziv. Številne redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste z rdečih seznamov so tu našla svoja zatočišča, v nasprotju z belo, gnezdi plaha črna štorklja v gozdovih in ima svoje gnezdo v Polanskem logu. V parku Dežela štorkelj, ki leži v samem centru Velike Polane, najdemo Štrkovo izobraževalno pot in vse informacije o tej lepi beli ptici, ki je simbol rodnosti ter prinašalka sreče. Že vrsto let štorkljo spremlja njen sosed Alojz Jerebic, ki nas vsako leto obvešča o vseh dogodkih, ki se odvijajo v gnezdu, katero je vedno bogato tudi z mladički. Center za ozaveščanje in ohranjanje ter trajnostni razvoj naravne in kulturne dediščine, je način izboljšanja stanja okolja in njegove biotske raznovrstnosti ter ohranjanja mozaika naravne in kulturne dediščine območja občine Velika Polana, pove Kranjčeva.
Na območju Copekovega mlina so izvedli ukrepe, s katerimi so želeli in želijo v prihodnosti povečati okoljsko ozaveščenost lokalne skupnosti o pomenu ugodnega življenjskega prostora za bele štorklje. To so skušali doseči s pomočjo dogodka »Košnja kot nekoč« in z vzpostavitvijo centra za obiskovalce in »ŠTRK SOS« – prve pomoči za poškodovane štorklje. „Konkretni ukrepi na tem območju so zajemali tudi obnovo, razširitev in izboljšanje mokrotnih travnikov. Z različnimi načini košnje smo očistili zaraščene travnike, s pomočjo postavitve lesene ograje in električnega pastirja, pa smo pripravili območje za možnost pašnje živali in posledično ustvarjanja bogatega habitata za bele štorklje. Bogata naravna in kulturna dediščina Občine Velika Polana, z večjim številom belih štorkelj, vključenostjo v Evropsko omrežje Natura 2000 s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti, locirano na Biosfernem območju Mura, z namenom spodbujanja ohranjanja biotske pestrosti in trajnostnega razvoja ter pridobljenim nazivom Evropska vas štorkelj, prevzema odgovornost varovanja teh živalskih vrst in njihovega naravnega habitata.“ še pove Melita Kranjec.
Kot posebno zanimivost kaže omeniti, da so se v občini Velika Polana, pri Copekovem mlinu v Mali Polani, naselile še redke črne štorklje, kar na omenjenem območju potrjuje skrb za zaščito narave in okolja ter z njim povezane flore in favne, živilskega in rastlinskega sveta.
