V imenu svojega udomačenega srnjaka, „statista“ iz Kmetije 2021, je pisal Jan Knez
Zaradi slabih izkušenj mnogih ljubiteljev živali, ko v teh poletnih mesecih ostanejo brez svojih hišnih in tudi prostoživečih ljubljenčkov, je Štajerec Jan Knez te dni delil zapis, ki ga je napisal v imenu svojega udomačenega srnjaka in naslovil na lovce. „Veselim se živeti, saj sem svoboden in nikomur ničesar žalega nočem,“ poudarja Mariborčan in poklicni pevec Jan Knez, ki je širši javnosti znan predvsem kot udeleženec lanskega šova Kmetija, ki je v šov s seboj pripeljal srnjaka Miška, takrat še mladiča. Jan Knez je sploh velik ljubitelj živali, a dokler nekateri imajo doma za neprecenljive ljubljenčke mačke in pse, njemu smisel življenja daje srnjaček Miško, s katerim, kot pravi, skoraj vedno obedujeta skupaj. Čeprav je precej zaseden, kadar se oglasi lakota, Jan ve, da mora domov, saj je takrat tudi njegov Miško lačen kot zmaj. Knez udomačenemu srnjačku sicer vedno pripravi kakšno poslastico, tako da sta po obedu oba sita in vesela.
Danes je Miško že odrasel srnjak, ki se prosto sprehaja po okoliškem gozdu v Morju pri Framu in okolici. Pevec Knez, ki mimogrede tudi živi pod Pohorjem, v omenjenem Morju, v občini Rače Fram, je zato v imenu srnjačka Miška, na družbenih omrežjih zapisal sporočilo lovcem Lovske družine Rače-Fram. V zapisu, s skupnimi močmi, lovce pozivata, da Miška ne ustrelijo. Kot pravi Jan Knez, se srnjak sprehaja po vasi in okoliškem gozdu, a se vsak dan vrne k gospodarju.
Zapis Jana Kneza objavljamo v celoti:
Sporočilo Lovcem LD Rače – Fram!
Sem srnjaček Miško iz Kmetije 2021. Živim v Morju pri Framu, na Čebelarski ulici, veliko se sprehajam po vasi in okoliškem gozdu in sem udomačen, priden, zelo dobro zdresiran, inteligenten. Rad imam gospodarja, rešil me je smrti, vame je vloženega veliko truda, ljubezni in vsak dan se vračam k njemu domov cartljat, jest in tudi spati. Moja prošnja je… „NE ustrelite me!“, v kolikor me srečate v naravi. Spoznali me boste po odsevni svetlikajoči ovratnici z napisom-Miško 041846376, pripisana je telefonska številka mojega gospodarja Jana. Veselim se živeti, saj sem svoboden in nikomur ničesar žalega nočem. Hvaležen vam bom…
Hvala! Miško iz Čebelarske ulice v Morju pri Framu.
Jan Knez nam je razložil, kako je sploh „spoznal“ Miška, ki naj bi v minulem obdobju, med drugim, pri njem spil okoli 400 litrov mleka. „Tukaj blizu mene v Morju, je kmet lansko pomlad kosil travo in je enemu srnjačku odrezal glavo drugega sem rešil. Mama srna ni upala več priti in sem ga sam vzgojil z dudo, kozjim in pozneje kravjim mlekom. Pri meni je v tem času spil okoli 400 litrov mleka. Še spal je pri meni v sobi, v posebni posteljici, katero sem mu naredil. Vrata so vseskozi bila odprta in bi lahko odšel v naravo, a on presenetljivo ni nikamor šel. Zato ga lani, ko je bila kmetija nisem mogel pustiti samega doma, in sem ga vzel s seboj. Šele v zadnjih nekaj mesecev, ko je bil star že skoraj leto dni, je začel hoditi v gozd in sem mislil, da ne bo več prišel nazaj, a vedno pride, zlasti ko je lačen. Vedno pride in se carklja in boža, ne le z mano, temveč tudi z nekaterimi sosedi, ki so prijazni do njega. To so skoraj vsi v naši soseščini, saj so osveščeni in poznajo Miška. Zato sem tudi prosil domače lovce, da ga ne bi ustrelili. Omeniti tudi moram, da so ljudje razumevajoči, saj tudi svoje pse imajo pripete in tako niti s psi nimamo težav. Skratka Miško je postal popularna persona, vsi ga imajo radi in pazijo nanj“, nam je povedal Jan, ki dodaja, kako ga je Miško pripravljen počakati doma, koliko mu reče, tudi dva tri dni, čeprav je očitno, da ga pogreša. Miškov prijatelj Jan, ki mimogrede kot pevec nastopa na osebnih praznovanjih, obletnicah in podobno, kjer goste navdušuje in jih prijetno preseneča, nam je tudi zaupal, da v Dolnjih Slavečih na Goričkem, kjer ima parcelo namerava gojiti jelene, ker ga je srnjaček navdušil.
Spomniti se sicer moramo, da letos mineva natanko 20 let odkar se je Jan Knez drugič rodil. Bilo je leta 2002, ko se je odpravil na dopust na Hrvaško. Med vožnjo iz Ljubljane proti Postojni se je zaradi prijateljevega klica odločil narediti ovinek in se ustaviti pri njem na kavi. Toda pri avtocestnem izvozu za Kozino je vanj trčila voznica, ki je pred njim izsilila prednost. To je zadnje ter obenem vse, česar se Jan še spominja v zvezi z nesrečo. Vse drugo je slišal od drugih. Zaradi silovitega udarca je izgubil zavest in se zbudil šele v UKC Ljubljana. Od avtomobila je ostal le zmečkan kup pločevine, Jan pa je imel zlomljena tri ledvena vretenca, hudo poškodovan živec, pretres možganov, zlom nosu in poškodbe na obrazu. Številni pregledi so trajali mesece. „Nisem hodil, saj niti sedeti nisem mogel. Opravili so mi EMG-preiskave in ugotovili znake senzorne polinevropatije ter spremembe v genskih mišicah. Magnetna resonanca je pokazala stanje po kompresijskem zlomu treh ledvenih vretenc v področju od L1 do L5, občutno je bila vidna tudi zožitev spiralnega kanala in spremembe na vretencih,“ je Jan leta 2015 pripovedoval za Slovenske novice. Operirali so ga, travmatolog mu je po nekaj tednih predpisal fizioterapijo. Če ne bo izboljšanja, bosta potrebna nov poseg in stabilizacija zgornjega dela hrbtenice, so mu rekli…
„Bil sem psihično na dnu, padal sem v depresivna stanja. Čeprav so bili ob meni ljudje, sem se počutil samega, zato sem dobil tudi pomoč psihologa. Kljub terapijam in operacijam se stanje ni zadovoljivo izboljšalo, stopnjevale so se bolečine v hrbtu, medenica je bila nagnjena nazaj, stegenske strukture zakrčene. Po petih mesecih sem moral znova na poseg. Čez en mesec se mi je začelo stanje izboljševati, a še vedno premalo in prepočasi. Zdravniki so molčali, zaradi česar sem bil zaskrbljen, saj sem bil star komaj 40 let in si invalidnosti nisem hotel niti predstavljati. Specialisti so mi namreč omenili, da obstaja nevarnost, da ne bom več hodil…“ Približno po enem letu se je začel s pomočjo bergel postavljati na noge, po odpustu je šel najprej v zdravilišče, nato v domačo oskrbo. Dve leti je hodil z berglami, po treh letih pa se je končno zgodilo – znova je začel popolnoma samostojno hoditi. A v njegovem življenju se je tedaj spremenilo še marsikaj drugega.
Komercialist, ki je imel trgovino z živili v domači Slovenski Bistrici, se je leta 2012, malce iz dolgočasja, malce pa iz radovednosti prijavil v oddajo Spremenimo življenje, ki jo je na TV Slovenija vodila Zvezdana Mlakar. Med številnimi prijavljenimi kandidati je bil izbran, da bo s pomočjo strokovnjakov spremenil življenje. Med drugim si je zaželel postati pevec, shujšati za 10 kilogramov in si dati kirurško popraviti nos, poškodovan v prometni nesreči. Zadnjega si je želel tudi zaradi težav z dihanjem… In uspelo mu je, sedaj pa verjame, da bo pred lovci uspel rešiti svojega Miška! Sicer pa nam je sogovornik tudi zaupal, da so ga že povabili, da bi tudi letos nastopil v šovu Kmetija, a jih je odločno zavrnil.
