Simpatične živali, ki so pred leti bile pred izumrtjem, se množijo tudi ob Negovskem jezeru kjer iz travnikov ustvarjajo močvirje
Čeprav se niti najstarejši domačini ne spomnijo, da bi se kdaj govorilo o bobrih ob reki Ščavnici in sploh na tem območju, je sedaj več kot jasno, da so se simpatični glodavci, poleg ob reki Muri, naselili v Ščavniško dolino in celo v Negovsko jezero. Prvič so se bobri na obrežju Negovskega jezera naselili sredi leta 2016. Tedaj so si bobrišče uredili na severnem delu jezera, ki meri proti strjenem naselju Kunova. Že tedaj so bobri v okolici jezera podirali manjša bukova in gabrova drevesa. Tekom let, odkar imajo tam domovanje, pa so ob obrežju jezera obgrizli in uničili tudi veliko starejših dreves, ki so jih morali lastniki, ker se po njih ni več pretakalo »življenje«, podreti. Od prve naselitve bobrov do danes je bilo zaradi bobrov uničenega za več 10 kubikov bukovja. Bober pa se ni lotil drugega drevja ob obrežju ali v okoliškem gozdu. Dobrih pet let je na jezeru delovalo le eno veliko bobrišče. Danes pa se bobrišča že širijo na Kunovski potok, ki napaja Negovsko jezero.
Poleg podiranja dreves pa bobri lastnikom delajo tudi drugo škodo. Na delu potoka, od mostu na cesti, ki vodi v drugi del Kunove se odcepi pri Prinčekovih od glavne ceste Negova – Spodnji Ivanjci proti središču Kunove, je bober začel graditi jezove, s katerimi zadržuje vodo za svoje domovanje. Do sedaj je s svojimi zajezitvami že ustavil pretok vode v jezero, do te mere, da se je voda razlila na travnike posestnikov, ki so v lasti družin Bratkovič-Divjak in Kur. Na ogled bobrišča nas je popeljal Konrad Bratkovič, ki je do upokojitve gospodaril na posesti, za katero sedaj skrbi hčerka Suzana Divjak z družino. O težavah z bobri nam je povedal: „V preteklosti smo skupaj s Kurovimi poskrbeli za izboljšanje travnika s poglobljenimi jarki, sedaj pa je jarek, ki pelje vodo izpod mosta na cesti, poln vode. V propustu je le kakih 20 cm prostora. Kmalu bo stoječa voda zalila večino travnika. V še ne tako davni preteklosti je bil speljan jarek, ki pelje od mosta, kjer se sedaj bohotijo jezovi bobrov speljan na robu gozda. Sedaj ga ni več, zato se voda, zaradi bobrišča, razliva na širšem področju. To zemljišče, ki so ga »zavzeli«, zamočvirili bobri, smo kosili. Trava je bila za krmljenje živali. Po mojem bi bobre pregnali iz tega področja z izkopom struge potoka, tam kjer je nekoč že bila. Bobri pa bi si lahko poiskali prostor na drugih delih jezera. Kot vse kaže pa ne želijo bobra v tem delu krajinskega parka, ker ustvarjajo preveliko škodo na drevju v tem delu jezera. Glejte samo, kaj so tu naredili bobri. Obrežje jezera je postala goličava, kot smo povedali, bobri predvsem uničujejo bukve in gabre, drevesa pa glodajo ob celem obrežju jezera. Po mojem jih mora biti kar veliko. Zgodilo se je, da je voznik na cesti že povozil bobra, kar je redkost. Torej jih mora biti res zelo veliko, da pridejo tudi na cesto.“
Naš sogovornik pove, da je to težavo z bobri sporočil na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na Zavod za kulturno dediščino Maribor in tudi županu občine Gornja Radgona Stanku Rojku ter predsedniku Krajevne skupnosti Negova Štefanu Pucku, a vsi držijo roke vstran od problema in se ne odzovejo. Dobil je predlog, da bi jim zamenjali parcelo, a to je bilo samo govorica, ker še vedno niso naredili nič. V menjavo parcele tudi, če bodo ponudili, ne pristanejo, saj je travnik sedaj v bližini domačije. In novo ponujeno parcelo bi zaradi drugačne kvalitete zemlje morali doplačati. Konrad se ob tem sprašuje, zakaj bi moral menjati parcelo, ko pa je pred prihodom bobrov dajala kvalitetno krmo, in travnik ni bil zamočvirjen. Edina želja Bratkovičeve in Kurove kmetije je, da skopljejo dovolj globok jarek do Negovskega jezera in tako odvedejo vodo iz njunih travnikov…
