Alenka Čurin Janžekovič izdala „poslovilno knjigo“: Sam bog naj jo bere
Na knjižne police je prišla izjemna knjiga, ki si jo nedvomno izplača prebrati. Slovenkam in Slovencem dobro znana Alenka Čurin Janžekovič iz Prlekije, ki se zaradi hude in neozdravljive bolezni že vrsto let prizadeva za legalizacijo evtanazije v Sloveniji, je namreč napisala knjigo, lahko bi ji rekli „poslovilno“ z naslovom: Sam bog naj jo bere. „Knjiga je izjemna prvoosebna pripoved o tem, zakaj se nekdo, ki je preživela sanjsko otroštvo, se izpolnila poklicno in zasebno ter živi v ljubečem okolju, odloči z vsem zdravim razumom za dostojanstven konec življenja s samousmrtitvijo,” je o Alenkini knjigi razmišljal dddr. Andrej Pleterski, z doktorati iz zgodovine, arheologije in etnologije, ki je tudi med tistimi, ki jim je blizu evtanazija. Ugledni podjetnik iz Zasavja, dr. Jure Knez pa dodaja: „Čudovita izpoved volje in ljubezni, ki nas spomni, da je vsak dan unikaten, neponovljiv in da je treba življenje živeti.“
Torej dodatna povabila k branju najbrž niso potrebna, še zlasti za tiste, ki poznajo avtorico, o kateri smo že večkrat pisali, Alenko Čurin Janžekovič, upokojeno učiteljico in ravnateljico, ki je bila vedno srčno predana temu plemenitemu poklicu. Ples, klavir, petje in zganjanje neškodljivih norčij, prepojenih s humorjem, so ji življenje bogatili na način, da nas lahko skozi svojo zgodbo nauči – kako zares živeti. A kot ima vsaka pravljica svojo temo, tako jo ima tudi Alenkino življenje – že od rojstva živi z Morquijevim sindromom – polisaharidoza IV, ki prizadene sklepe. Zaradi pomanjkanja enega od encimov za presnavljanje sladkorja hrustanec in kosti pri tej bolezni dobesedno razpadajo. Zanjo ni zdravila. Ne boji se smrti. Boji pa se, tako kot mnogi drugi, bolečine, dolgotrajnega vegetiranja na bolniški postelji, odvisnosti od pomoči drugih… Zato se je trdno odločila, da si takšnega tretjega življenjskega obdobja ne želi živeti in si je uredila človeku dostojanstveno slovo – evtanazijo v Švici. To svojo odločitev ves čas čuti tudi kot poslanstvo, da pomaga še drugim… Zato je tudi nastala ta knjiga.
„Ta knjiga je moje poslovilno pismo. Želim jo držati v roki, preden se odpravim na zadnjo pot. Upam in želim si, da bo družba prepoznala, da je dostojanstven konec veliko bolj human kot borba za podaljševanje življenja za napredek znanosti. Ljubim to lepo življenje. Želim, da mi ostane tako ljubo in da mi zadnji dnevi in zadnja leta tega ne uničijo. Zato možnost evtanazije – za mirno, dostojanstveno smrt. V to srčno verjamem!” pravi avtorica knjige Alenka, ki se skupaj s številnimi strokovnjaki in sploh enakomislečimi, zavzema za uzakonitev evtanazije tudi v Sloveniji. Alenka je najprej razmišljala kako svojo zgodbo spraviti na papir in je pisateljici petri Škarja narekovala svojo zgodbo, ter so je zato tudi napisali na naslovnici knjige. „Toplo mi je ob misli, da bi to zgodbo končno zlila na papir. S tem si ne želim prav nič dokazati. Želim si le, da bi me tudi vi začutili. Razumem vse, ki pravijo, da je življenje lepo. Ni le lepo – krasno je! Razumem pa tudi vse, ki pravijo, da je življenje trpljenje. A če ne bi bilo tega kontrasta, morda tudi ne bi bilo te knjige…Tako bolj fantovskemu dekletcu velikih oči in pogumnih korakov nikoli ni bilo dolgčas. Znala sem loviti jesensko listje, se pogovarjati s pticami, poslušati rasti travo in reševati tegobe živali. Poznala sem vsako drevo in vsako pot mravlje. Štela sem zvezdice in iskala ptičja gnezda. Igrišče je bilo včasih med zidaki hitro rastoče nove hiše, drugič med travniškimi cvetlicami ali na brazdah njiv. Torej radovednost v očeh in neumorno zaobjemanje življenja, kakršno ima vsak zdrav otrok. Le da takrat ni še nihče slutil, da nisem med temi zdravimi…“ je med drugim zapisano v knjigi.
Svojo knjigo bo Alenka, skupaj s slovensko pisateljico Petro Škarja, prvič predstavila ta petek, 22.10., ob 18. uri, v Beli dvorani Grajske pristave Ormož (vstop brezplačen-ukrepi PCT obvezni)), kjer bo v soorganizaciji Založbe 5ka, Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož in Pokrajinskega muzeju Ptuj – Ormož, poskrbljeno za dobro voljo, kakšen nasmešek, čustven trenutek in nasploh prijeten večer.
