Prlekija in Ljutomer obeležujeta 150 let Ljutomerskega kasača in kasaštva
Zaradi dr. Karola Grossmanna in odličnih vinorodnih leg, je Prlekija, s prestolnico Ljutomerom na čelu, gotovo najbolj znana po filmu in vinu, a nič manj tudi po Ljutomerskem kasaču. Tako bi lahko dejali, da so vino, film in konji – strasti prleške duše, ki sta močno vpeti v najvišjo komponento preprostega življenja preživeli tudi skok v modernizacijo, digitalizacijo, globalizacijo. In to traja in traja. Kasaški klub Ljutomer je namreč na velikonočni ponedeljek, 1. aprila letos, začel slaviti 150-letnico tekmovanja kasačev na teh prostorih. Vrhunec bo v okviru ljutomerskega občinskega praznika, 10. avgusta, ko posebna slovesnost in 12. septembra, ko bo dejansko minilo častitljivih 150 let, odkar so na ta dan leta 1874 prleški kasači priredili prve kasaške dirke. Istega leta je bil v Evropi ustanovljen prvi kasaški klub, in sicer meseca aprila 1874 na Dunaju. Že pet mesecev pozneje, 12. septembra so v Ljutomeru potekale prve dirke, in sicer na predlog predsednika ljutomerske podružnice Štajerske kmetijske družbe Augusta pl. Schenkla, ki je konjerejcem predlagal, da bi za dvig konjereje in prepoznavnosti ljutomerskega konjskega trga vsako leto pripravili tekmo z enovpregami. In začela se je bogata tradicija kasaškega športa v prleški prestolnici, kjer bodo okroglemu jubileju posvetili celotno letošnje leto. Ljutomerska županja Olga Karba je leto 2024 razglasila tudi za leto ljutomerskega kasača, kar je razveselilo vse ljubitelje kasaštva in aktualno vodstvo kluba. Vsa dosedanja vodstva so dediščino in tradicijo ves čas skrbno negoval ter jo prenašal iz generacije v generacijo.
„Leto 2024 je za Kasaški klub Ljutomer dejansko posebno leto. Planiranih je 6 tekmovalnih dni. Praznovali bomo 150 let bogate dediščine reje ljutomerskega kasača in prirejanja kasaških dirk. 150 let od prvih organiziranih kasaških dirk, katere so bile izvedene 12. septembra 1874, po radgonski cesti od Lukavcev, do Globetkinega mostu v Ljutomeru. Ta častitljivi jubilej bomo v letu 2024 počastili z več prireditvami. Otvoritev sezone smo pričeli na velikonočni ponedeljek 1.4. 2024 in na ta dan smo tudi opravili svečani rez potomke najstarejše trte iz mariborskega Lenta. Osrednja točka sezone 150 let dirk na Slovenskem bo izvedena v soboto, 10.avgusta 2024 ob prazniku občine Ljutomer, na kateri dan bo izpeljan 34. slovenski kasaški derbi. Na predvečer derbi dneva je predvidena slavnostna akademija ob 150 letnici, katera bo potekala v parku I. Slovenskega tabora v Ljutomeru. Na derbi dan po končanem tekmovalnem dnevu sledi zabava s hišnim ansamblom Avsenik,“ nam je razložil predsednik KK Ljutomer, Branko Kristl.
Razložil nam je, da so nedeljske kasaške dirke na Ljutomerskem hipodromu vsa ta leta doživetje, ki ga ne smete zamuditi, saj gre za poglavitno tradicijo mesta, hkrati pa so prava paša za oči. Ljutomerski okoliš je zibelka konjereje na slovenskem, kjer so se leta 1874 odvile prve kasaške dirke, tradicija pa se je ohranila vse do danes. Zgodovino kasaštva si lahko ogledamo tudi v Muzeju Ljutomerski kasač, ki je umeščen v sklop KK Ljutomer, hlevov in dirkališča, vključen pa je tudi ogled hipodroma in konjev. Za animacijo najmlajših je poskrbljeno s kratkim filmčkom skozi pripoved razigrane žrebičke Jone, ki vas popelje skozi zgodovino kasaštva, kasača in njegove vloge. Z malce sreče boste ob ogledu lahko naleteli tudi na trening kasačev, sami pa se lahko preizkusite v jahanju na bližnji Turistični kmetiji Vrbnjak, kjer ponujajo možnost jahanja za vse starosti ali vožnjo s kočijo.
Torej, letos mineva že 150 let od prvih kasaških dirk, ki so jih 12.9.1874 prleški kmetje, lastniki kasaških konj, pripravili na cesti med Lukavci (Križevci) in Ljutomerom. Manj kot leto dni pozneje so v Gradcu že registrirali prvo dirkalno kasaško društvo na slovenskem, “Društvo za dirkanje s kobilami v kasu v Ljutomeru.” Ustanovitev društva je bila prelomnica v vzreji kasaških konj, saj po tem kasači niso bili namenjeni le kmečkim opravilom, ampak tudi športu. Ljutomerski rejci so se zato od takrat posvečali tudi hitrosti in vzdržljivosti svojih konj. Kot nam je povedal nekdanji predsednik KK Ljutomer, mag. Janko Slavič, se je marsikaj v zvezi z vzrejo kasačev v Ljutomeru, spremenilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so traktorji nadomestili konje kot delovne živali in so postali konji namenjeni izključno športu, način njihove vzreje pa se ni dovolj spremenil. Kakorkoli že, v Ljutomeru se lahko pohvalijo tudi z drugim najstarejšim klubom v Evropi. Povezava s konji pa je v Prlekiji še starejša. To dokazuje tudi ljutomerski grb, ki je obstajal že v 15. stoletju in predstavlja srebrn ščit, v katerem je po trati dirkajoč enorogi konj. Dolgo tradicijo reje kasaških konj pa v Ljutomeru v zgodovinskem kontekstu vidijo del prizadevanj za Slovenstvo, vse od Avstro-Ogrske monarhije do samostojne države.
Stanje, pasme in organizacije v konjereji
Konjereja v Sloveniji še vedno ne sodi med pomembnejše živinorejske panoge, čeprav je, glede na zemljiško in socialno strukturo naših kmetij, ter specifične pogoje kmetovanja v številnih odmaknjenih in demografsko ogroženih delih države, lahko učinkovita alternativa intenzivnim oblikam živinorejske proizvodnje. Je namreč razmeroma ekstenzivna panoga, ki omogoča sonaravno izkoriščanje travniških in pašnih površin, obenem pa ne zahteva večjih investicij v hleve in opremo. Pasme in organizacije rejcev v sloveniji so: kasač (Kasaška zveza slovenije), toplokrvni konj (Združenje rejcev toplokrvnih konj slovenije), slovenski hladnokrvni konj (Društvo rejcev hladnokrvnih konj), posavec, haflinger, lipicanec (Združenje rejcev lipicanca Slovenije), polnokrvni arabec (Društvo rejcev arabskih konj republike Slovenije), arabec (Angleški polnokrvni konj), islandski konj (Društvo rejcev islandskih konj Slovenije), quarter, appaloosa konj (Slovensko združenje quarter konja).
Pasma ljutomerski kasač je slovenska tradicionalna pasma, ki izvira iz 18. stoletja, in izhaja z območja Ljutomera. „Sprva so tega konja uporabljali izključno kot delovnega, še posebej hitri so bili v prevozništvu, kjer so morali delovni konji premagovati dolge razdalje. Prleški kmetje, da bi se izognili temu, da se konji na »službenih« poteh ne bi preveč utrudili s počasno hojo kasa, redili kasače. Rejci so konje med seboj primerjali, se merili v dirkah in si tako dokazovali, kdo ima hitrejšega konja. Rejski cilji v populaciji ljutomerski kasač so usmerjeni v vzrejo kasaškega konja skladne telesne gradnje, srednjega okvira, dobrohotnega značaja, živahnega temperamenta ter pravilnih in izdatnih hodov,“ pravi Janko Slavič.
Starost konj
Strokovnjaki si niso enotni koliko let lahko živi konj, a prevladuje mnenje, da različno do rase, velikosti ipd., nekje do 35 let. Konje, pri katerih ne moremo več brati let iz zobovja, imenujemo po navadi stare. Na graščinah in farmah v Angliji niso konji 25-30 letni nobena redkost. V Freiburgu v
Švici je menda okoli leta 1870, 35 let star konj še normalno delal na polju. V istem času naj bi živel blizu Genove jezdec, ki je štel s svojim konjem vred precej nad 100 let. Robin, arabskega porekla, izključno jezdni konj, je bil v svojem 30 letu še eleganten kočijni dirkač. Zdaj je star 33 let, ne dela več in dobiva krmo zastonj, videti je pa, kot bi hotel-živeti še 33 let. Na zidu vojaškega hleva v Edinburgu stoji na kamniti plošči napis, ki pripoveduje o nekem častniškem konju; ta je potoval 1. 1856. iz Škotske domovine v krimsko vojsko, po končani vojski je prišel nazaj v Edinburg, kjer je dočakal 56 leto življenja, dokler ni poginil od starosti in bil zagreben za tamkajšnjo vojašnico…
Muzej Ljutomerski kasač
V prleški prestolnici Ljutomeru že nekaj let stoji muzej Ljutomerski kasač, ki prikazuje in priča o prvih konjskih dirkah na Slovenskem, ki so v okolici Ljutomera bile že leta 1874. Kasač je plemenit konj. Njegov živahen temperament je uporaben tudi v gospodarstvu. Je hiter, trden, delaven, skromen v prehrani, žilav, vztrajen in eleganten. V Prlekiji ga vzrejajo že več stoletij. Leta 1875 je bilo v Ljutomeru ustanovljeno dirkalno društvo. Muzej je umeščen v sklop KK Ljutomer, hlevov in dirkališča. Muzej prikazuje podkovstvo, razvoj društva, področje reje in delovanje KK Ljutomer znotraj raznih organizacij. Mladim je namenjen kratek film. Pripoved razigrane žrebičke Jone nas popelje skozi zgodovino kasaštva in njegove vloge v življenju tukajšnjih ljudi. Kasaški šport in konjske dirke, sta pustila pomemben pečat v preteklosti in sooblikujeta utrip življenja v Prlekiji tudi v prihodnosti. Poletje je zaznamovano s konjskimi dirkami, ki so vrhunec nedeljskih popoldnevov. KK Ljutomer priredi letno do osem dirk. Tako so poletja zapisana konjem, konjske dirke pa so vrhunec nedeljskih popoldnevov.
Muzejska zbirka Ljutomerski kasač je posvečena KK Ljutomer, ki že 150 let povezuje stroko, kmete, konjerejce in tekmovalce in ki je znal skozi stoletja v delo vključiti vse tiste konjeniške rejske rodbine, ki so zmogle in znale ohraniti ter dvigniti ljutomerskega kasača na evropsko raven. Ljutomerski kasač izvira iz Ljutomera. Na širšem območju Ljutomera je bila konjereja razvita že od nekdaj. Danes se pasma uporablja predvsem v športne namene, vzrejna središča pa so v Ljutomeru, Mariboru, Komendi, Šentjerneju, Ljubljani, Lenartu…
Sicer pa, prleški tekmovalci se lahko pohvalijo tudi z mnogimi tekmovalnimi dosežki, ne le po Sloveniji in nekoč v SFRJ, kjer so mnogi posamezniki, celo družinski člani iz Prlekije osvajali vse kar se lahko osvoji. V klubu danes ne želijo nikogar posebej izpostavljati, so pa omenili slovenski kasaški derbi, prestižno tekmovanje, na katerem vsak konj dirka samo enkrat v življenju, kjer na območju nekdanje Jugoslavije rekord držijo prav Prleki. Marko Slavič je namreč med letoma 1990 in 2012 slavil petkrat…
Fotografije: Arhiv KK Ljutomer