V radgonskem muzeju Špital na ogled razstava fotografij posvečenih jubileju železniških prog v Pomurju
V okviru Poletne muzejske noči, ter praznovanja 30-letnice samostojnosti, je v Muzeju Špital v Gornji Radgoni odprta razstava fotografij 130 let Pomurskih železnic. Slovesnost je potekala v dvorani Špitala, sama razstava pa na razstavnem prostoru na podstrešju Špitala. Udeležence razstave, katero sta organizirali Pomurski muzej Murska Sobota in Zavod Kulprotur Gornja Radgona, je najprej pozdravila direktorica Kolprotur Gornja Radgona Tatjana Kotnik Kraba, ki se je Pomurskem muzeju in direktorici muzeja Metki Fujs zahvalila za gradivo in postavitev razstave. O pomenu razstave 130 let pomurskih železnic, katera je bila v večjem obsegu pripravljena že v Pomurskem muzeju v Murski Soboti, v Radgoni pa v manjšem obsegu, je spregovorila Metka Fujs. Kot je povedala, je pripeljana železnica v Pomurje, veliko prispevala k gospodarskem razvoju teh krajev, zlasti v večjih krajih kot so Gornja Radgona, Ljutomer, Murska sobota in Lendava. Vsi našteti kraji so v določenem času bili mednarodno povezani z železnico.
O zgodovinskem razvoju železnic v Pomurju je spregovoril tvorec razstave, kustos v Pomurskem muzeju Murska Sobota, mag. Jurij Štesl. V svoji predstavitvi razstave je kronološko predstavil razvoj železnice v tem delu Slovenije. V drugi polovici 19. stoletja je bila železnica na parni pogon najsodobnejša in nepogrešljiva oblika prometa. Tako je tudi Pomurje bilo deležno tega razvoja. Kot prvo so 15. oktobra 1890 odprli progo Gornja Radgona –Ljutomer ter železniško progo skozi Lendavo. Železniško omrežje v Pomurju je dobilo sedanjo obliko z odprtjem železniške proge Murska Sobota-Ljutomer-Ormož, 22. novembra 1924. Od tod se proga nadaljuje proti Hodošu in Madžarski. Kot je zapisno v zloženki, ki so jo izdali ob postavitvi razstave, so se za gostovanje razstave v Gornji Radgoni odločili zato, da počastijo 30. obletnico dogodkov ob osamosvajanju Slovenije v juniju 1991.
Naj kot zanimivost omenimo, da je bila proga Gornja Radgona-Ljutomer zgrajena v šestih mesecih. V mestu, tedaj je bila Radgona trg, pa stoji ena najlepših ženiških postaj v Pomurju, katera pa je bila zgrajena na temeljih, ki stojijo na lesenih pilotih zabitih v zemljo. Postajno poslopje je spomeniško zaščiteno in lepo obnovljeno. Zadnji potniki so šli skozi postajo leta 1968, ko je bil ukinjen potniški promet. Nekaj časa je, s pomočjo železnice, z vlakom pripeljal obiskovalce tudi Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Sloviti potniški konvoj pa je iz Gornje Radgona v Maribor peljal obiskovalce, ki so se v Dvorani Tabor v Mariboru, udeležili praznovanja 90 – letnice rojaka dr. Antona Trstenjaka. Še eno zanimivost iz odprtja železniške proge Gornja Radgona-Ljutomer, je vredno omeniti. Tedaj sta ob progi bila dva kraja, Hrastje in Mota. Ob postavitvi železniške postaje za ta dva kraja, so uredili železniško postajo, ki so ji dali ime Hrastje-Mota. Tedaj so organi tedanje oblasti, oba kraja Hrastje in Mota, združili v ime Hraste-Mota. Zanimivo razstavo si bo mogoče ogledati ob vsakem obisku Muzeja, vse do novega leta 2022. (L.K.)
