Na jubilejnem, 20. viteškem turnirju so se najbolje odrezali vzorci iz Vinorodne dežele Podravje
V prostorih Doma penine družbe Radgonske gorice, v Gornji Radgoni, kjer že več kot 170 let proizvajajo penine po klasični metodi, je potekal 20. viteški turnir, ki ga je ob pomoči Združenja slovenskega reda vitezov vina (ZSRVV) in podjetja Radgonske gorice, pripravilo Viteško omizje Pomurje. Na tokratnem turnirju, ki je potekal v okviru Dneva slovenskih vinarjev na 62. Agri, so vinski vitezi ocenjevali slovenska vina „bela zvrst“. Sodelovalo 16 vitezov s skupaj 20 vzorci vina, med katerimi je bilo 15 suhih in pet polsuhih belih zvrsti. Največ, kar 16 vzorcev je bilo iz Vinorodne dežele Podravje, ter po dva iz Vinorodnih dežel Posavje in Primorska. Ocenjevalci, katere je dvajsetič in s tem zadnjič, saj je želel funkcijo predati komu izmed mlajših vitezov, vodil predsednik komisije in vodja turnirja, redovni enolog Alojz Filipič, so bili sami vinski vitezi (iz sedmih omizij po en: VO Ptuj Ormož – Aleksander Štampar, VO Pomurje – Zlatko Borak, VO Maribor – Gregor Mikuž, VO Ljubljana – Dare Špenko, VO Brda Vipavska dolina – Marjan Smrtnik, VO Dolenjska Bela Krajina in Posavje – Katarina Merlin, VO Celje – Darja Bovha in kot gost Jozse Brasil iz Madžarskega viteškega reda Dabibere iz Kesteya.
Po končanem ocenjevanju, kjer komisija ni imela lahkega dela, saj so vitezi poslali večinoma vrhunsko kapljico, so razglasili, da je naziv Viteško vino 2024, na 20. viteškem turnirju slovenskih vin sorte bela zvrst, pridobilo vino Marjana Krambergerja (Viteško omizje Pomurja – vinogradi Eder – Kramberger). Ker se je ocenjevalo po sistemu rangiranja, v štirih skupinah po pet vzorcev, so se zmagovalci štirih skupin uvrstili v finale, kjer je nato slavilo omenjeno vino Marjana Krambergerja (Gostišče Eder-Kramberger, Sveta Ana v Slovenskih goricah). Tudi preostala tri vzorca so iz Vinorodne dežele Podravje, katerih je na ocenjevanju bilo največ. Tako se je na 2. mesto uvrstilo vino Marka Breznika, na 3. mesto pa vino njegovega očeta, iz iste kleti, Damjana Breznika (oba iz Komarnice, Cerkvenjak), četrti pa je bil vzorec Aleksandra Štamparja (Kajžar, Miklavž pri Ormožu).
Po razglasitvi rezultatov in podelitvi odličij, je sledil še skupni viteški obed, pred tem pa so prisotne ocenjevalce in druge viteze ter goste v Domu penine, kjer ni manjkalo vrhunske radgonske kapljice, pozdravili: Štefan Pavlinjek, ambasador ZSRVV, Zlatko Borak, konzul omizja Pomurje, Urška Mauko Tuš, županja občine Gornja Radgona, Jozse Brasil iz Madžarskega viteškega reda Dabibere iz Kesteya, ter gostitelj – direktor Radgonskih goric Borut Cvetkovič. Seveda so se vitezi preselili tudi na sejem Agra, kjer je na sporedu vse bilo v znamenju slovenskega vinogradništva in vinarstva.
Mimogrede, v Slovenskem redu vitezov vina ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati in širiti kulturo pitja vina, moraš biti domoljub. Ob tem je član lahko tisti, ki ga red povabi medse, kajti članstvo v redu je omejeno in je najvišje možno priti do številke 160, trenutno pa jih je v ZSRVV okoli 130. Slovenski red deluje v osmih viteških omizij (Pomurje, Ptuj – Ormož, Maribor, Celje, Ljubljana, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Brda in Vipava), najvišji skupni organ pa je omenjeni Svet reda. Trenutno je ambasador ZSRVV Štefan Pavlinjek (VO Pomurje), vsako izmed omizij pa ima konzula.
Sicer pa druženje med takšnimi častilci vrhunske vinske kapljice, kot so vinski vitezi, nikomur ne more biti dolgočasno. Mi pa smo na samem viteškem srečanju, v sproščenem in prijetnem vzdušju, med drugim lahko slišali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druženju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta šteje v tisočletjih. Vino tudi oslikava vzajemni odnos vinogradnika, vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudežni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna še vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva življenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeške ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrišnjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in žalosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetniškim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter vino je dobro že samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 180 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja.
Pred natanko 50 leti, torej leta 1974 se je v okviru Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma (danes: Agra) v Gornji Radgoni pričelo slovensko ocenjevanje vin ali kot nekateri pravijo „Slovenska vinska olimpijada“, danes: Vino Slovenija Gornja Radgona…
