Na 19. viteškem turnirju sodelovalo 17 vinskih vitezov z osemnajstimi vzorci slovenskih vin
V prostorih Dvorca Jeruzalem v osrčju Ljutomersko – Ormoških goric, je potekal 19. viteški turnir, ki ga je ob pomoči Združenja slovenskega reda vitezov vina (ZSRVV), pripravil Viteško omizje Ptuj – Ormož. Na tokratnem turnirju, kjer so vinski vitezi ocenjevali slovenska vin sorte Sauvignon je sodelovalo 17 vitezov s skupaj 18 vzorci vina, med katerimi je bilo 10 suhih, po tri polsuha in polsladka ter dva sladka Sauvignona. Ocenjevalci, katere je po pooblastilu redovnega enologa Alojza Filipiča, vodil predsednik komisije in vodja turnirja: Andrej Rebernišek, so bili sami vinski vitezi (iz iz šestih omizij po en: VO Ptuj Ormož – Janja Klajnčar Žajdela, VO Pomurje – Marko Breznik, VO Maribor – Peter Kraner, VO Ljubljana – Dare Špenko, VO Brda Vipavska dolina – Marjan Smrtnik, VO Dolenjska Bela Krajina in Posavje – Katarina Merlin. Po končanem ocenjevanju, kjer komisija ni imela lahkega dela, saj so vitezi poslali večinoma vrhunsko kapljico, so razglasili, da je naziv Viteško vino 2023, na 19. viteškem turnirju slovenskih vin sorte Sauvignon, pridobilo vino Ivana Miošeka (Viteško omizje Celje) z vinom Sauvignon, ledeno vino, letnik 2009.
Mimogrede, v Slovenskem redu vitezov vina ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati in širiti kulturo pitja vina, moraš biti domoljub. Ob tem je član lahko tisti, ki ga red povabi medse, kajti članstvo v redu je omejeno in je najvišje možno priti do številke 160, trenutno pa jih je v ZSRVV okoli 130. Slovenski red deluje v osmih viteških omizij (Pomurje, Ptuj – Ormož, Maribor, Celje, Ljubljana, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Brda in Vipava), najvišji skupni organ pa je omenjeni Svet reda. Trenutno je ambasador ZSRVV Štefan Pavlinjek (VO Pomurje), vsako izmed omizij pa ima konzula.
Sicer pa druženje med takšnimi častilci vrhunske vinske kapljice, kot so vinski vitezi, nikomur ne more biti dolgočasno. Mi pa smo na samem viteškem srečanju, v sproščenem in prijetnem vzdušju, med drugim lahko slišali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druženju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta šteje v tisočletjih. Vino tudi oslikava vzajemni odnos vinogradnika, vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudežni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna še vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva življenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeške ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrišnjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in žalosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetniškim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter vino je dobro že samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 178 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja.
Pred natanko 49 leti, torej leta 1974 se je v okviru Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma (danes: Agra) v Gornji Radgoni pričelo slovensko ocenjevanje vin ali kot nekateri pravijo „Slovenska vinska olimpijada“, danes: Vino Slovenija Gornja Radgona…
