Človek je pričel pridelovati vino šest tisoč let pred našim štetjem
Vinska trta je veliko starejša od človeka, saj so fosili listov vinske trte stari okoli 130 milijonov let. Danes velja, da se je človek pričel ukvarjati z vinom šest tisoč let pred našim štetjem. Za domovino vina velja Gruzija, kjer še danes v nekaterih tukajšnjih predelih pridelujejo vino v velikih glinenih posodah zakopanih v zemljo, lahko tudi pod prostim nebom. To je način pridelave, ko še ni bilo ne stiskalnic in ne vinskih kleti in sodov. Sicer pa se je vinska kultura širila skozi Mezopotamijo v Egipt. To so širili Etruščani. Širila se je tudi po vsem rimskem cesarstvu. V osrednjo Evropo so jo zanesli že grški trgovci. Vino so poznali tudi Kelti. Ti so že uporabljali vinske sode…
Ob tem iz knjige Draga Medveda: Zlata radgonska resnica, ki je bila izdana v letu 2012 povzemamo: »V svetopisemskih deželah je bila vinska trta oz. vino ob pšenici in oljkah tretji steber gospodarske moči in razvoja. Vsa stara ljudstva, ki so gojila vinsko trto, so imela vino za obredno pijačo…Babilonski kralj Hamurabi je izdal celo zakon po katerem je bilo prepovedano v javnih lokalih točiti vino že pijanim gostom. O pomenu vin govori tudi Mojzesov predpis. S krščanstvom je vino postalo Kristusova kri in s tem tudi duhovna pijača. V svetem pismu je denimo vino omenjeno 89 krat, samo trta 26 krat in vinska trta 7 krat.«
Rimsko katoliški verniki verujemo, da se med vsako darovano mašo vino spremeni v Jezusovo kri. To smejo uživati duhovniki, medtem ko preostali verniki zaužijemo Jezusovo telo v obliki obhajila. Torej nobena maša ni darovana brez vina. Tudi prvi Jezusov čudež je bil povezan z vinom.
Za ta, za nekatere nenavaden prispevek smo se odločili po nedavnem prikazu strojnega načina sajenja trsnih sadik, iz katerih zraste vinska trta. Te rodijo grozdje iz katerega se nato pridela vino. Posamezna vinska trta je rodna do 40 let. (F.K.)
