Ljubitelji in varuhi Mure so pripravili pohod in druženje za skoraj 500 naravovarstvenikov iz štirih držav
Ob svetovnem dnevu mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo 2. februarja, je Mednarodni odbor za zaščito reke Mure „Naša Mura – Unsere Mur“, v sodelovanju s še nekaterimi naravovarstvenimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi, pripravil pohod WWD 24 in druženje za reko Muro. Letošnji pohod ob mejni Muri je potekal na avstrijski strani, in sicer od Liebsmannsee do kolesarsko – pohodniškega mostu med Donnersdorfom in Črnci v Apaški dolini, ter nazaj, v skupni dolžini okrog 14 km. Skoraj 500 ljubiteljev reke Mure, narave in zdravega življenja, se je po lepem in sončnem, prej pomladnem kot zimskem vremenu, s prijateljskim druženjem ter „hojo ob njej in v njenih logih na levem bregu, v avstrijskem območju Unescovega biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava med Bad Radkersburgom in Donnersdorfa, poklonilo reki Muri,“ kot je dejala znana pomurska naravovarstvenica Stanislava Stanka Dešnik, ki je bila zelo vesela: „Druženje je bilo izjemno, izjemno je bilo videti in čutiti moč narave v neurju leta 2023, ko je murske loge prečkal orkanski veter, porušil stoletne hraste, jesene in druge vrste dreves, ki rastejo v loki. Narava ima zagotovo svoj načrt kako bo zacelila rane, le dopustiti ji bo treba.“
Dodala je tudi, da „ne-za-jez-eni deli vseh treh omenjenih rek skupaj tvorijo evropsko Amazonko, ki še tečejo brez prekinitev zaradi izkoriščanja rečne energije. Živi svet v vodi, ob njej in v poplavnih logih prečiščuje padavine, ki se shranjujejo v gramoznem podtalju in jih črpamo kot pitno vodo. Čas je, da ljudje, ki ob rekah živimo in tisti, ki odločajo o naši kakovosti bivanja, spoznaj(m)o, se zavedaj(m)o, da nosij(m)o sedaj živeči ljudje odgovornost do zanamcev, ki jim bomo pustili prostor bivanja kot dediščino,“ je dodala Dešnikova, ob njej pa so prisotne, pred startom pohoda pozdravili še ugledni avstrijski naravovarstvenik dr. Bernard Wieser, županja občine Gornja Radgona, Urška Mauko Tuš, ter predstavnik okoljevarstvenikov iz Hrvaške. Organizatorji srečanja in pohoda so sicer poskrbeli, da je celotni dogodek minil v izjemnem vzdušju, čeprav so prisotni bili ljudje iz najmanj štirih držav katerih se dotika reka Mura, zraven pa tudi nekaj njihovih gostov od drugod. Za vse so priskrbeli tudi hrano in napitke, od česar v naravi ni ostala niti najmanjša smet… Naslednji pohod WWD25 bo 2.2.2025 na Hrvaškem.
Sicer pa, ko gre za mokrišča, slednja v Sloveniji predstavljajo manj kot pet odstotkov površine ozemlja, številna so del evropskega naravovarstvenega omrežja Natura 2000 in sodijo med zavarovana območja. Mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi. Od leta 1700 je izginilo več kot 80 % mokrišč, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 %. Število rastlinskih in živalskih vrst celinskih mokrišč se je zmanjšalo za 81 %, število vrst obalnih in morskih mokrišč za 36 %. Izginjanje mokrišč povzročajo človekove dejavnosti kot so izsuševanje in zasipavanj mokrišč zaradi kmetijstva in pozidave, onesnaževanje vode in izsekavanje mokriščne vegetacije ter prekomerno izkoriščanje virov. V zadnjih desetletjih mokrišča vse bolj ogroža tudi širjenje invazivnih tujerodnih vrst ter podnebne spremembe. Dosegli smo prelomno točko, ko moramo ponovno razmisliti o tem, kako ljudje vplivamo na okolje ter zaustaviti uničevanje teh pomembnih ekosistemov in poskrbeti za njihovo obnovo. Zdrava mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti, vir pitne vode in izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe.
Zdrava mokrišča zagotavljajo nujne ekosistemske storitve, kot so kakovostna pitna voda, prehranske dobrine, uravnavajo mikroklimo in podnebje, predstavljajo učinkovite ponore in izjemna skladišča ogljika ter blažijo negativne učinke ekstremnih podnebnih pojavov, kot sta suša in poplave. Izguba in degradacija mokrišč je eden poglavitnih vzrokov za suše, požare, poplave, pomanjkanje pitne vode. Mokrišča so naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico. Zagotavljajo nam večino sladke vode. Obenem so mokrišča naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvica pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo. Zaradi zadrževanja vode, v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav. Obnova mokrišč je znanstveno prepoznana kot nujnost in je ključnega pomena za trajnostni razvoj, zdrav planet in ljudi. Zdrava mokrišča predstavljajo na naravi temelječe rešitve, ki so izjemnega pomena za reševanje podnebno – biodiverzitetne- vodne kriza, globalnega izziva, kakršen do sedaj še ni bil zabeležen. Na naravi temelječe rešitve imajo celostno pozitiven vpliv na naravo in ljudi ter za razliko od tudi dobro izvedenih tehničnih rešitev ne povzročajo negativnih vplivov na okolje. Mokrišča na svetovni ravni zagotavljajo ekosistemske storitve, v vrednosti 41,5 bilijonov evrov letno in neposredno ali posredno prispevajo k 75 kazalnikom ciljev trajnostnega razvoja Agende ZN 2030…
Fotografije: Stanka Dešnik in Društvo Moja Mura