Kot ugotavljajo na Statističnem uradu RS, v Sloveniji je bilo 1. januarja lani 354 prebivalcev s priimkom Pust, 308 s priimkom Kurent, 36 s priimkom Krof in osem s priimkom Šema. Več kot polovica ali 57 odstotkov ljudi s priimkom Kurent je bila iz osrednjeslovenske statistične regije, iz podravske, kjer je doma maska kurent, pa le deset. Pustni torek, 16. februar, bo letos še posebej vesel za 5745 prebivalcev, saj bodo praznovali tudi svoj rojstni dan.
Naš kronist Franci je s pomočjo SURS, je dopisal, da je priimek Pust na 1.034. mestu med vsemi slovenskimi priimki. Priimek Pepel, ki spominja na pepelnico, nosi v vsej Sloveniji 49 ljudi. Ta priimek je na 7.719. mestu med vsemi slovenskimi priimki. Priimek Krof ima v vsej Sloveniji 36 ljudi. Ta priimek je na 9.418 mestu med vsemi slovenskimi priimki. Priimek Krofl ima 75 ljudi. Ta priimek je na 5.623 mestu med vsemi priimki v Sloveniji. Priimke Krofič ima 49 Slovencev. Ta je na 7.719. mestu med vsemi slovenskimi priimki. Priimek Šema nosi v vsej Sloveniji osem ljudi. Ta priimek je na 21.310 mestu med vsemi priimki. Ob tem ugotavljamo, da statistika na območju Pomurja ne beleži niti enega zgoraj omenjenega priimka . Mogoče je kak, vendar statistika prikazuje podatke za najmanj pet primerov.
Tokrat objavljamo še nekaj podatkov povezanih s pustnim časom:
Značilna sladka pustna jed je krof, za katerega denimo potrebujemo moko, mleko, jajca, sol, sladkor in džem. Za kilogram moke smo lani odšteli povprečno 0,72 evra, za liter trajnega polnomastnega mleka 0,77 evra, za kilogram kuhinjske soli 0,80, za kilogram belega sladkorja 0,86, za liter jedilnega olja 1,39, za deset jajc 1,80, za kilogram limon 2,03 in za kilogram džema 6,17 evra.
S pustnim časom so povezani tudi različni izdelki za razvedrilo. V državo smo od januarja do novembra lani uvozili za skoraj šest milijonov evrov prazničnih, karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo, vključno s čarovniškimi triki. Izvozili pa smo jih za nekaj več kot 1,3 milijona evrov.
Glavna trgovinska partnerica Slovenije za tovrstne izdelke je bila Italija. Iz nje smo uvozili 22 odstotkov celotnega uvoza takšnega blaga, vanjo pa izvozili 42 odstotkov celotnega izvoza tovrstnih izdelkov. Vrednost uvoza karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo, vključno s čarovniškimi triki, je v vseh letih od leta 2000 naprej močno presegala vrednost izvoza.
Uvoz je bil v zadnjih desetih letih največji leta 2017, ko smo uvozili za več kot deset milijonov evrov tovrstnega blaga, izvoz pa leta 2019, ko smo ga izvozili za približno 2,5 milijona evrov.
Po pustnem torku se bo s pepelnično sredo za kristjane začel 40-dnevni post pred veliko nočjo, ko veljajo omejitve pri uživanju mesa. Prebivalec Slovenije je v letu 2019 sicer porabil za prehrano 91 kilogramov mesa, od tega največ svinjskega, najmanj pa konjskega.
Stopnja samooskrbe s svežim mesom in predelanimi mesnimi proizvodi od leta 2000 do 2019 ni bila nikoli 100-odstotna. Leta 2019 je bila 81-odstotna. Najbolj samooskrbni smo pri konjskem, perutninskem in govejem mesu, ki ga izvažamo, najmanj pa pri svinjskem.
Za kilogram govejega mesa s kostjo smo lani v povprečju odšteli 6,27 evra, za kilogram svinjskega mesa brez kosti 5,82 evra, za kilogram piščančjega mesa brez kosti pa 7,92 evra, še, po poročan ju STA, navajajo državni statistiki.
