Statistični podatki kažejo, da je v letu 2019 bilo obsojenih 6.036 polnoletnih, 220 mladoletnih in 37 pravnih oseb
Čeprav vodstva sodišč trdijo, da „hiše pravice“ v naši državi delajo dobro, pa nekateri tudi najvišji politiki nimajo prav lepega mnenja o „slovenskih arbitrih“, ki pa se večinoma ne vtikajo v politiko in ne odgovarjajo na kritike, temveč predvsem opravljajo svoje delo. In njihove dosežke v letu 2019 je te dni v javnost posredoval tudi Statistični urad RS. Tako sta v letu 2019 bili v Sloveniji pravnomočno obsojeni 2,4 osebe na 1.000 prebivalcev. V jugovzhodni Sloveniji je bila ta stopnja najvišja (4,3 na 1.000 prebivalcev), v goriški statistični regiji pa najnižja (1,4 na 1.000 prebivalcev).
Na tožilstvih po Sloveniji je bilo v letu 2019 ovadenih 28.198 polnoletnih storilcev, kar je za poldrugi odstotek (1,5 %) manj kot v letu 2018. Od tega je bilo kar 58 % ovadb zavrženih. V približno petini primerov (20 %) se je tožilec odločil za neposredno vložitev obtožnega akta. V 11 % primerov je bila vložena zahteva za preiskavo, skoraj 8 % obtožnih aktov pa je bilo vloženih po preiskavi. V 4 % primerov so bile ovadbe rešene drugače (odstopljene tuji državi, obtožni akt je bil vložen po posameznih preiskovalnih dejanjih ipd.).
Ovadenih je bilo tudi 1.189 pravnih oseb (6 % manj kot v letu 2018). Največ teh ovadb, 85 %, je bilo zavrženih. V 6 % primerov je bila vložena zahteva za preiskavo, v okrog 5 % primerov so bili vloženi neposredni obtožni akti, 2 % obtožnih aktov pa je bilo vloženih po preiskavi. V letu 2019 je bilo ovadenih 17 % več mladoletnih oseb kot leto prej. Ovadba je bila največkrat (v skoraj polovici primerov) zavržena, v tretjini primerov (33 %) je tožilec podal predlog za uvedbo pripravljalnega postopka, v skoraj petini (19 %) primerov pa je podal predlog za izrek vzgojnega ukrepa. V 2019 največ (61 %) obsojenih polnoletnih oseb z doseženo poklicno ali srednjo izobrazbo, skoraj tretjina (29 %) z osnovnošolsko izobrazbo. Obsojene polnoletne osebe z najvišjo doseženo srednjo stopnjo izobrazbe so bile v 2019 v polovici primerov obsojene zaradi tatvine, goljufije, ponarejanja listin, velike tatvine, grožnje, lahke telesne poškodbe in preprodaje prepovedanih drog.
Pri terciarno izobraženih polnoletnih obsojenih osebah je seznam kaznivih dejanj, zaradi katerih so bile najpogosteje obsojene, nekoliko drugačen. V polovici primerov so bile osebe obsojene zaradi ponarejanja listin, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, goljufije, povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, nevarne vožnje v cestnem prometu, grožnje, tatvine, preprodaje prepovedanih drog in kršitve temeljnih pravic delavcev. Tri četrtine obsojenih polnoletnih oseb v 2019 so bile zaposlene, brezposelne in druge neaktivne osebe. Zaposlene osebe so bile v 2019 najpogosteje obsojene zaradi tatvine, goljufije, ponarejanja listin, grožnje, nasilja v družini in nevarne vožnje v cestnem prometu, brezposelne osebe pa zaradi tatvine, velike tatvine, goljufije, grožnje, preprodaje prepovedanih drog in ponarejanje listin.
Kot rečeno, v letu 2019 sta bili v Sloveniji pravnomočno obsojeni 2,4 osebe na 1.000 prebivalcev. Ta podatek je bil v treh občinah enak slovenskemu povprečju, v 68 občinah je bil višji, v 141 občinah pa nižji. Največje število obsojenih oseb na 1.000 prebivalcev je bilo v občinah Škocjan (8,7 osebe), Kočevje (8,2 osebe) in Črnomelj (6,1 osebe)…
V Pomurju (šefi sodišča, tožilstva in policije: Branko Palatin, Drago Farič, Damir Ivančić) je krajšanje zaostankov doseglo tudi izvajanje “fast track” postopkov