V primerjavi z letošnjim letom, prosta dva dneva več; Leta 2018 so vsi prazniki bili med tednom
Končuje se leto 2022, ko smo v Sloveniji, izmed 13 državnih praznikov – dela prostih dni (še dva cerkvena praznika – Velika noč in Binkošti, čeprav premična, sta vedno ob nedeljah, op.p.), lahko koristili le v osmih primerih. Prihodnje leto bo nekoliko boljše za zaposlene in nekoliko „slabše“ za delodajalce, saj bo kar 11 praznikov na delovni dan. Čeprav je do konca koledarskega leta 2022 še okoli 70 dni, je zanimivo pogledati „zgodbo“ o praznikih oz. dela prostih dneh, v letu, ki prihaja. To je še posebej aktualno za za zaposlene in njihove delodajalce, ter tudi za vse tiste, ki se izobražujejo, saj se praznikov še posebej veselijo slednji.
Znano je, da imamo v Sloveniji skupno 13 prazničnih dni, ki so tudi dela prosti. To so prvi in drugi januar (novo leto), 8. februar (Prešernov dan – slovenski kulturni praznik), Velikonočni ponedeljek (datum se menjava), 27. april – Dan upora proti okupatorju, 1. in 2. maj – praznik dela; 25. junij – Dan državnosti, 15. avgust – Marijino vnebovzetje, 31. oktober – Dan reformacije, 1. november – Dan spomina na mrtve, 25. december (božič) in 26. december – Dan samostojnosti in enotnosti. Poleg praznikov, ki so dela prosti pa imamo v Sloveniji še državne praznike, ki niso dela prosti. To so dan Primoža Trubarja (8. junij), Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust), Dan vrnitve Primorske k matični domovini (15. september), Dan slovenskega športa (23.9.) Dan suverenosti (25. oktober) in Dan Rudolfa Maistra (23. november).
Na soboto ali nedeljo so ali še bodo v letošnjem letu sledeči prazniki: novo leto sobota 1. januarja, in nedelja 2. januarja, nedelja (1. maj praznik dela), sobota 25. junij (Dan državnosti) in nedelja 25. december (božič). V letošnjem letu je bilo tako le osem prazničnih dni dela prostih, ostali prazniki so se uvrstili na soboto ali nedeljo. Glede tega je leto 2023 bolj prijazno, saj bodo dela prosti dnevi ob praznikih: 2. januar (ponedeljek); Prešernov dan 8. februarja (sreda); Velikonočni ponedeljek 10. aprila; 27. april Dan upora proti okupatorju (sreda); 1. in 2. maj praznik dela ( ponedeljek in torek); 15. avgust Marijino vnebovzetje (torek); 31. oktober Dan reformacije (torek); 1. november Dan spomina na mrtve (sreda); 25. december božič (ponedeljek) in 26. december Dan samostojnosti in enotnosti (torek). Torej skupno 11 dela prostih dni. Le praznika novo leto (1. januarja) in dan državnosti 25. junija, sta v nedeljo.
Še bolj prijazno za zaposlene bo leto 2024, ko bo še en praznični dan več dela prost kot v letu 2023. Toda že v letu 2025 pa se bo število praznikov, ki bodo padli na soboto oziroma nedeljo, spet začelo povečevati in dela prostih dni bo manj…
Dodajamo še podatke o praznikih za sosednje in še za nekatere druge države. V Avstriji imajo petnajst praznikov, imajo pa še tri praznike, ko ti niso dela prosti; na Hrvaškem imajo 13 praznikov, ki so vsi dela prosti dnevi; v Italiji in na Madžarskem imajo dvanajst praznikov, ki so dela prosti in po dva, ko niso dela prosti. Najmanj praznikov daleč naokrog, in to le sedem v posameznem koledarskem letu, imajo na Nizozemskem. V Veliki Britaniji jih imajo osem; na Irskem in v Srbiji imajo pa devet, ter v Moldaviji in Rusiji po 11 dni, ki so državni prazniki. Največ prazničnih dni najverjetneje imajo v Republiki Srbski (BiH), in sicer kar 24, a so nekateri namenjeni različnim verskim skupnostim (Pravoslavci, Muslimani in Katoliki), običajno pa vsi „praznujejo“ vse dela proste dneve…(F.K.)
