Državni prazniki v letu 2021 – tako malo prostih dni že dolgo ne; Leta 2018 so vsi prazniki bili med tednom
Končuje se leto 2020, ko smo v Sloveniji, izmed 13 državnih praznikov – dela prostih dni (še dva cerkvena praznika – Velika noč in Binkošti, čeprav premična, sta vedno ob nedeljah, op.p.) , slednje lahko koristili le v sedmih primerih. Toda, za razliko od letošnjega leta bo „še slabše“ prihodnje leto, ko bo kar sedem prazničnih dni prišlo na soboto ali nedeljo, kar pomeni, da bomo dejansko koristili le šest prazničnih dni med tednom. Takšno stanje vsekakor imajo najraje delodajalci, ki jim bo leto 2021 pisano na kožo, saj že dolgo ni bilo tako malo prazničnih dni med tednom. Za zaposlene pa je „najbolj ugodno“ bilo leto 2018, ko je vseh 13 prazničnih dni bilo med tednom, torej na delovne dni. V letu 2021 bodo trije praznični dnevi na ponedeljek, dva na petek in en na torek, torej bomo delali prav vse srede in četrtke v letu. Zanimivo je, da za praznik dela, ko imamo dva dela prosta dneva, tokrat ne bo niti eden.
Kakorkoli že vsi prazniki so med petkom in torkom, in sicer: Petek 1. januar 2021 – novo leto; Sobota 2. januar 2021 – novo leto; Ponedeljek 8. februar 2021 – Prešernov dan (Kulturni praznik); Ponedeljek 5. april – velikonočni ponedeljek (Velika noč vedno pride na nedeljo, op.p.); Torek 27. april – Dan upora proti okupatorju; Sobota 1. maj – praznik dela; Nedelja 2. maj – praznik dela; Petek 25. junij – Dan državnosti; Nedelja 15. avgust – Marijino vnebovzetje; Nedelja 31. oktober – Dan reformacije; Ponedeljek 1. november – Dan spomina na mrtve; Sobota 25. december – božič; Nedelja 26. december – Dan samostojnosti in enotnosti. Torej, če je pred nami leto, ki nam na račun praznikov prinese le šest dela prostih dni med tednom, je potrebno ravno te dni najbolj smiselno povezati v počitnice oziroma podaljšane vikende. A kako, ko je to možno le konec aprila, ko je Dan upora proti okupatorju v torek in je možno „koristiti“ še ponedeljek in povezati predhodni vikend s prazničnim torkom. Drugih podaljšanih vikendov, če bi dali dan ali dva dopusta, torej ni. V Sloveniji sicer imamo še pet državnih praznikov, ki pa niso dela prosti dnevi tudi če so med tednom. To so Dan Primoža Trubarja (8. junij), Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust), Vrnitev Primorske k matični domovini (15. september), Lani je bil uveden še en tak praznik in to Dan slovenskega športa, ki se praznuje 23. septembra. Dan suverenosti (25. oktober) in Dan Rudolfa Maistra (23. november).
Kako je v primerjavi z letom 2021, ko bo šest praznikov med tednom in sedem ob nedeljah in sobotah, bili v minulih nekaj letih? Leta 2020 je bilo sedem praznikov med tednom in šest ravno na soboto in nedeljo. Leta 2019 je bilo dvanajst praznikov med tednom in le eden na soboto. Leta 2018 je bilo vseh trinajst praznikov med delovnim tednom. Leta 2017 sta bila dva praznika konec tedna in enajst med tednom. Leta 2016 smo od dvanajstih dela prostih dni (2. januar je takrat bil delovni dan), devet resnično prostih in trije med vikendom…
Kakor je pri sosedih in v še nekaterih državah?
V Avstriji imajo petnajst praznikov, ki so dela prosti, imajo pa še tri praznike, ko niso dela prosti; na Hrvaškem imajo 13 praznikov, ki so vsi dela prosti dnevi; v Italiji in na Madžarskem imajo dvanajst praznikov, ki so dela prosti in po dva, ko niso dela prosta dneva. Najmanj praznikov daleč naokrog, in sicer le sedem v posameznem koledarskem letu, imajo na Nizozemskem; v Veliki Britaniji imajo skozi leto osem dni praznikov; na Irskem in v Srbiji imajo devet dni praznikov; v Moldaviji in Rusiji imajo letno po 11 dni državnih praznikov ipd. Največ prazničnih dni najverjetneje imajo v Republiki Srbski (BiH), in sicer kar 24, a so nekateri namenjeni različnim verskim skupnostim (Pravoslavci, Muslimani in Katoliki), običajno pa vsi „praznujejo“ vse dela proste dneve…(F.K.)
