Prva „narodna“ šola za vse otroke je delovala v bližin reke Mure in nekdanjega mejnega prehoda
Čeprav v mestu penine in sejmov Gornji Radgoni ni evangeličanske cerkve, je vsaj nekaterim Radgončanom znano, da je že daljnega leta 1535 v našem obmejnem mestu delovala prva šola in protestantka molilnica. Objekt stoji v neposredni bližini tukajšnjega mejnega prehoda. V njem je nekoč bil Varstveno delovni center, že nekaj časa pa je Bivalna enota Zavoda Hrastovec. Na objektu so v okviru obeleževanja 500 – letnice rojstva Primoža Trubarja, občina Gornja Radgona, Evangeličanska cerkev v RS ter Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, v soboto, 10. maja 2008 svečano odkrili in blagoslovili spominsko obeležje prvi „narodni“ šoli za vse otroke. Omenjeno obeležje je postavljeno na pročelju omenjene stare, obnovljene hiše na Lackovi ulici 17 v Gornji Radgoni, kjer je šola začela delovati že davnega leta 1535. „… fantiče in dekliče vseh stanov, da se svojega jezika v kratkem času brati, pisati in moliti nauče…“, je med drugim zapisano v Trubarjevem ordnungu.
Slavnostni govornik na omenjeni svečanosti je bil takratni radgonski župan Anton Kampuš, spominsko obeležje, ki sta ga v navzočnosti mnogih gostov, blagoslovila škof evangeličanske cerkve na Slovenskem, sedaj že pokojni mag. Geza Erniša, in evangeličanska duhovnica ter namestnica vojaškega vikarja, mag. Vladimira Mesarič, so odkrili: škof Erniša, takratni predsednik Slovenskega protestantskega društva, mag. Viktor Žakelj, dr. Ivan Rihtarič, zgodovinar in predsednik Zgodovinskega društva Gornja Radgona, takratni radgonski podžupan Dušan Zagorc in Trubarjeva „kopija“ Janez Rozman.
Sicer pa, že iz davnega leta 1182 se pojavlja prva pisna omemba kraja Radgona, cerkve Sv. Ruperta in gradu v listini kneza Otokarja. Leta 1211 se že omenja grad nad Gornjo Radgono v povezavi z neznanim slovenskim plemičem Ratigojem in se omenja Ratigoypurch; leta 1265 je kralj Otokar izdal urbarij Gornjeradgonskega gospodstva, kjer se omenja 40 podložnih vasi s 355 kmetijami; leta 1299 je izdana listina s pečatom -kolo-, ki omenja Radgono kot mesto; leta 1308 je izdan privilegij za sestavo mestnega sveta in postavitve sodnika; leta 1320 je izdan privilegij za prosto trgovino na področju Avstrije Štajerske, Kranjske in Koroške; v 15.stoletju ima mesto Radgona cca. 2000 prebivalcev, mestna uprava pa šteje 23 oseb; mesto postane sejemsko mesto (stalni mesečni sejmi, 24. september Rupertov sejem, 13.okt. Kolomanov sejem, 26. sept. Štefanov sejem; Leta 1445 je mesto dalo na razpolago za boj proti Madžarom 24 oklepnikov, 24 pešcev in 4 vozove; leta 1454 je v avguštinskem samostanu že deloval mestni špital; Leta 1476 je izdano dovoljenje za pečatenje z rdečim voskom v mestni upravi; leta 1480 leta je mesto in grad napadel ogrski kralj Matija Korvin, ga začasno zavzel do leta 1490; leta 1496 so iz mesta pregnani vsi židje: že leta 1504 je zgrajena cerkve “Marija pomagaj” s slovenskim napisom; 1525 leta je bilo postavljeno gotsko kužno znamenje, deset let pozneje, davnega leta 1535.pa ustanovljena protestantska molilnica in prva šola. Zanimiv je tudi podatek iz leta 1548, ko so na Kolomanovem sejmu kupili trgovci iz Salzburga kar 157.500 litrov novega vinskega mošta, leta 1551 pa ke na sejmu je bilo ponujeno kar 37,6 ton medu; leta 1572 dobi grad srednjeveški videz, svojo podobo pa zopet precej spremeni v 18.st.; 1573. leta je vzidan mestni grb – kolo – v zid pod mostom čez Muro… (F.K.)
