Zavidanja vredna življenjska pot vsestranskega Radgončana Mitja Ficka, ki predvsem piše dokumentarno in avtobiografsko prozo
Gotovo v mestu penine in sejmov Gornji Radgoni ter njegovi okolici ni veliko tistih, zlasti malo starejših in srednjih let, ki ne bi poznali someščana Mitja Ficka (1973), univerzitetnega diplomiranega gradbenega inženirja, infrastrukturnega strokovnjaka in managerja, nekdanjega lokalnega politika ter avtorja dokumentarne in avtobiografske proze. Rodil se je in živi v Gornji Radgoni, mestu na reki Muri, ki je močno zaznamovalo njegovo življenje in pogled na svet. Skozi desetletja dela v gospodarstvu, infrastrukturi, lokalni samoupravi in javnih sistemih je spoznal tako razvojne priložnosti kot tudi temnejše plati delovanja oblasti, institucij in medčloveških odnosov. Zato ga pri pisanju ga vodijo predvsem resnica, osebna izkušnja in želja po ohranjanju spomina. Njegova knjižna dela niso le pripovedi o dogodkih, temveč tudi razmisleki o človeku, odgovornosti, svobodi, dostojanstvu in posledicah odločitev, ki jih sprejemamo v življenju.
Mitja Ficko sicer deluje na področju gradbeništva, infrastrukture in vodenja investicijsko – komunalnih projektov. Njegovo delo zajema operativno izvajanje, tehnično koordinacijo in vodstvene naloge pri načrtovanju ter izvedbi infrastrukturnih sistemov. Svojo poklicno pot je gradil skozi različne strokovne in vodstvene funkcije, med drugim kot: svetovalec za cestno dejavnost na Občini Gornja Radgona; vodja del in gradbišč v podjetju ELSA Gornja Radgona d.o.o.; tehnični direktor Komunale Slovenske gorice d.o.o.; tehnični direktor Komunale Radgona d.o.o.; direktor podjetja Fitec d.o.o. Danes deluje kot samostojni podjetnik v okviru podjetja M.I.G. (Mitja Inženiring Gradbeništvo) Mitja Ficko s.p.
Pestro je tudi njegovo javno in družbeno delovanje, saj je v mandatnem obdobju 2006–2010 bil predsednik Krajevne skupnosti Gornja Radgona ter član Občinskega sveta Občine Gornja Radgona kot predstavnik Socialni demokrati (SD), kjer je vodil Odbor za varstvo okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe. V letu 2018 je kot kandidat Dobra država kandidiral za župana Občine Gornja Radgona, v mandatnem obdobju 2018–2022 pa ponovno deloval kot občinski svetnik. Ko gre za njegov literarni opus, je dokaj kratkotrajen, a kljub temu pester in pisan. V zadnjem obdobju, v minulih dveh letih, se namreč posveča pisanju dokumentarne in avtobiografske proze, ki temelji na osebnih izkušnjah, potovanjih ter refleksiji družbenih in življenjskih tem. Njegova dosedanja (dveletna) knjižna dela so: Ko ostaneš na tleh (2025), Indija in Nepal: Iskanje resnice na robu sveta (2025), Očetova poslednja borba (2025), V deželi kanibalov: Sumatra, Indonezija (2026), Od grofa Drakule do Lenina: Romunija & Moldavija (2026), Deset poti, ena zgodba (2026), ter Na tankem ledu: ko človek prisili stroj v odgovor (2026).
Ko gre za avtorski in strokovni profil je očitno, da njegovo delo združuje inženirski, terenski in analitični pogled na infrastrukturo z izrazito osebno, refleksivno in pripovedno literarno noto. V ospredju so resnične življenjske izkušnje, družbeni odnosi, potovanja ter vprašanja človekovega mesta v sodobnem svetu. Kot avtor izhaja iz prepričanja, da imajo največjo težo zgodbe, ki jih piše življenje samo. Njegova dela niso zgolj potopisi ali osebne izpovedi, temveč dokument časa, ljudi in okolij, skozi katera je hodil. Vse njegove knjige je možno izposoditi po knjižnicah v celi Sloveniji.
Zadnji dve izmed sedmih:
Deset poti, ena zgodba
To niso le potovanja, ampak zgodbe o ljudeh, mestih, samoti, utrujenosti in trenutkih, ki ostanejo v človeku še dolgo po vrnitvi domov. Knjiga vas popelje skozi Malezijo, Maroko, Turčijo, Srbijo, Bolgarijo, Grčijo, Francijo, Italijo, Bosno in Hercegovino ter Albanijo. Nekje diši po usnju in tobaku, drugje po dežju, starem betonu, rakiji ali bencinu starega Mercedesa. Nekje te žge sonce, drugje opazuješ stare kamne in tišino mest. Vse pa povezuje ena stvar, to je življenje med potjo in notranjimi pogledi človeka, ki opazuje svet okoli sebe…
Na tankem ledu: ko človek prisili stroj v odgovor
To ni knjiga o umetni inteligenci. To je knjiga o človeku. Nastala je iz dolgega dialoga med človekom in strojem, iz vprašanj, dvomov, preverjanj in iskanja odgovorov. Govori o kritičnem mišljenju, odgovornosti, informacijah, resnici, manipulaciji in o tem, zakaj noben odgovor ne bi smel nadomestiti človekove lastne presoje. Ne ponuja dokončnih resnic. Vabi k razmisleku. Spodbuja, da preverjamo, primerjamo in si upamo postavljati vprašanja tudi takrat, ko so odgovori videti samoumevni.
Fotografije: Osebni arhiv Mitja Ficko