Marijino rojstvo ali mala maša je veliki praznik z krajane Negove in sosede; Tokrat devet duhovnikov in veliko vernikov
Ker je cerkev v Negovi, ki je v preteklosti bila romarska cerkev, je posvečena Marijinem rojstvu, kraj Negova ta dan praznuje farno žegnanje. To je dan, ko se v Negovi zbere veliko vernikov od blizu in daleč. Žegnanje vedno poteka na praznik Male maše, 8. septembra, pa naj to pride na katerikoli dan v tednu. Ker je danes veliko ljudi v službah, je zaradi tega manj udeležencev žegnanja, a kljub temu je to zanimiv in prijeten dogodek. V preteklosti, ko ljudje niso bili v službah, bilo pa je tudi več ljudi pri vsaki hiši, je bilo veliko več obiskovalcev, kot v teh časih. Mnogi takrat niso mogli v polno cerkev, zato je tedaj veljal rek, da naj pustijo v cerkvi prostor tistim, ki so priromali na žegnanje od daleč.
Tokrat je bila sv. maša darovana na prostem, ob vseh upoštevanjih navodil in ukrepov NIJZ. Prizorišče je bilo med cerkvijo, župniščem in negovskim gradom, kjer je Kulturno društvo Klapovuhi iz Benedikta za udeležence sv. maše, postavilo več kot 200 sedežev, ki so bili do zadnjega zasedeni. Oltar za darovanje sv. Maše je bil postavljen ob cerkvi in stopnicah, ki vodijo proti gradu. Slovesna sveta maša, se je pričela z blagoslovitvijo treh prenovljenih kipov: Srca Jezusovega, ter bratov Cirila in Metoda, ki se nahajajo v negovski cerkvi. Kipe, ki jih je restavriralo Restavratorstvo Polner iz Maribora, je ob spremstvu številnih duhovnikov, somaševalo je devet duhovnikov, blagoslovil župnik, ki deluje v Breznici pri Žirovnici na Gorenjskem, Marjan Lampret. Ob župniku Marjanu Roli, ki je župnik v župniji Benedikt, ob tem pa soupravlja župnijo Negova, in stalnem diakonu Vladu Orgoliču, je ob somaševanju številnih duhovnikov, sv. mašo daroval župnik Marjan Lampret, ki kje bil tudi pridigar.
Mašno slavje so z ljudskim petjem, ki ga je vodil župnik in prodekan Marjan Rola, polepšali udeleženci sv. maše. Kakor je v Negovi navada, so pred žegnanjsko mašo v zvoniku klenkali, potrkavali, negovski klenkarji Stanko Rojko starejši, sin Stanko Rojko mlajši, ki je župan občine Gornja Radgona, in Jože Marušič. Kakor je že stoletja običaj, so žegnanje s svojimi stojnicami popestrili kramarji. V preteklosti, ko še ni bilo toliko supermarketov se je prebivalstvo na teh žegnanjih, ki so dejansko bili nekaki sejmi, oskrbovalo z različnimi kmečkimi orodji, obutvijo in še čem. Otroci pa so se najbolj veselili sladke pijače, tedaj hladne medice, ter slikovitih lectov – medenjakov, ki so jih prodajali lectarji. Kljub vsemu kaže omeniti, da je tudi Negovsko žegnanje okrnila pandemija korona virusa, saj je odpadlo igranje Radgonskega pihalnega orkestra in tradicionalna gasilka veselica s srečelovom, ki jo je vsako leto na ta dan pripravljalo PGD Negova. Je pa za popestritev praznika poskrbel grad, kjer je bila na voljo turistična »vodička«, ki je vodila obiskovalce na ogled gradu. Ob tem je tudi TD Negova-Spodnji Ivanjci, za obiskovalce odprlo sobo s stalno razstavo Negova skozi čas, ki deluje v grajskem stolpu in si jo je bilo vredno ogledati. Seveda tudi mnoge druge likovne in fotografske razstave.
Omeniti kaže tudi zanimivost, ki nam jo je zaupal domači župnik Marjan Rola. Ob restavriranju kipov sv. Cirila in Metoda je restvarator ugotovil, da imata oba svetnika škofovski kapi, čeprav je bil škof le sv. Metod. Župnik je restavratorja vprašal, kaj naj naredijo, da popravijo to umetnikovo napako? Ta mu je modro odgovoril: »Če jo je nosil 200 in več let, mu jo bomo restavratorji še naprej pustili na glavi«.
Kljub omejitvam je žegnanje v Negovi bilo prijetno in zanimivo (Foto: Ludvik Kramberger)