Arhitekt, urbanist in oblikovalec Stanko Kristl, ki je bil rojen v Ljutomeru, pred dnevi praznoval 100. rojstni dan.
Pred dnevi je 100. rojstni dan obeležil Stanko Kristl, ugledni slovenski arhitekt, ki je 29. januarja 1922, rojen v Ljutomeru. „Takrat so arhitektu zaupali, pa niso vedeli, kaj bodo dobili,“ je povedal Stanko Kristl, ko so ga pred leti vprašali, zakaj meni, da projekta UKC danes ne bi mogli izpeljati. Prof. dr. Stanko Kristl, eden najvidnejših slovenskih arhitektov sploh, je arhitekt v najširšem smislu, profesor, raziskovalec, inovator, humanist, akademik ter nenehni kritični mislec. Njegova izjemna dela, kot so stanovanjski blok Prule na Prijateljevi ulici v Ljubljani, atrijske hiše na Borsetovi ulici v Ljubljani, trgovsko-stanovanjski blok na Šeleški ulici v Velenju, Osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Kranju, vrtec Mladi rod na Črtomirovi ulici v Ljubljani, Splošna bolnišnica v Izoli, Diagnostično-terapevtsko-servisni objekti UKC Ljubljana, so ob svojem nastanku vznemirjala tako domačo kot mednarodno javnost – in tako je še danes, kot so zapisali v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer so pred petimi leti 2017 pripravili obsežno monografsko razstavo z naslovom Stanko Kristl, arhitekt.
Stanko Kristl, rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru, arhitekt, urbanist, oblikovalec, je maturiral na mariborski gimnaziji leta 1945. Na Oddelku za arhitekturo Tehnične fakultete Univerze v Ljubljani je diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju 1954 in je bil med 1954 in 1959 njegov asistent. V naslednjih letih je bil vodja projektantske skupine za gradnjo Ljubljanske bolnišnice, pozneje Kliničnega centra ter avtor številnih projektov in realizacij bolnišnic doma in tujini. 1980 je bil imenovan za izrednega profesorja za področje družbene in stanovanjske zgradbe, 1981 promoviran za doktorja arhitekturnih znanosti in začel 1982 poučevati na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. 1986 je bil izvoljen za rednega profesorja in je predaval do 1993. Od 1996 do 2007 je predaval na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 5. maja 2005, za rednega člana pa 5. maja 2011. Bil je član upravnega odbora Društva arhitektov Slovenije, upravnega odbora Društva oblikovalcev Slovenije in upravnega odbora Prešernovega sklada, predsednik področne komisije Prešernovega sklada za arhitekturo in oblikovanje, član upravnega odbora Zveze arhitektov Jugoslavije, predsednik Društva oblikovalcev Slovenije (1970–1975), član upravnega odbora Društva likovnih oblikovalcev Jugoslavije in je član Sveta za varstvo okolja RS. Izvedenih je 61 urbanističnih in arhitekturnih realizacij, med katerimi so javno avtorsko in spomeniško zaščiteni ter nagrajeni z državnimi nagradami in priznanji: stanovanjski blok Prule na Prijateljevi ulici v Ljubljani, atrijske hiše na Borsetovi ulici v Ljubljani, trgovsko stanovanjski blok na Šeleški ulici v Velenju, osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Kranju, vrtec Mladi rod na Črtomirovi ulici v Ljubljani in DTS objekti UKC v Ljubljani. Poleg izvedenih je neizvedenih več kot 70 projektov. Večina realizacij je ustvarjena preko prvonagrajenih natečajnih projektov. Skupno število natečajnih projektov je bilo 52, od teh 44 nagrajenih, 14 s prvo nagrado. Dva natečajna projekta sta bila nagrajena z dvakratno vsoto prve nagrade. Avtorskih objav je 72 v različnih domačih in mednarodnih publikacijah ter 145 objav o avtorjevih delih, ki so bila javno prikazana na 36 razstavah doma in v tujini. Avtor je svoja dela predstavil na 18 domačih in mednarodnih kongresih, seminarjih ter simpozijih. Opravljenih in objavljenih je 10 znanstvenih raziskav, ki zajemajo predvsem vprašanje prostorskega dojemanja in bivanja. Je mentor dvajsetim diplomskim, magistrskim in doktorskim nalogam.
Za svoja dela je prejel plaketo s priznanjem za sodelovanje pri postavitvi druge mednarodne razstave “Porodica i domačinstvo” v Zagrebu 1958, nagrado Zveze arhitektov Jugoslavije za najboljšo realizacijo stanovanjske arhitekture v Jugoslaviji, stanovanjski blok Univerze na Prulah v Ljubljani, Beograd 1959, nagrada Prešernovega sklada za trgovsko-stanovanjski objekt v Velenju 1964, Prešernovo nagrado za šolo dr. Franceta Prešerna v Kranju 1970, spomenico in plaketo Borbe za najboljšo arhitektonsko delo arhitektov Slovenije 1969, za šolo dr. Franceta Prešerna v Kranju 1970, Župančičevo nagrado za DTS objekte UKC v Ljubljani 1976, red dela z zlatim vencem za realizacijo DTS objektov UKC v Ljubljani 1981, platinasti svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije 2006, Plečnikovo medaljo za življenjsko delo 2006, nagrado trend za življensko delo 2009 in priznanje in plaketo ob 35. obletnici delovanja UKC Ljubljana 2010. Pripada najmočnejši in najvplivnejši skupini arhitektov slovenske Moderne. Bil je vodja projektantske skupine za gradnjo Ljubljanske bolnišnice, pozneje Kliničnega centra ter avtor številnih projektov in realizacij bolnišnic doma in v tujini.
Poleg številnih domačih in mednarodnih nagrad in priznanj, se je še posebej razveselil, ko mu je županja občine Ljutomer Olga Karba leta 2018, ob 150-letnici 1. slovenskega tabora, podelila plaketo 1. slovenskega tabora…
