Na Vanekovem večeru gostili akademika, dr. Igorja Emrija
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pripravila prvi Vanekov večer v tej sezoni, na katerem so gostili akademika, dr. Igorja Emrija, pomurskega rojaka, ki je rodno grudo pred pol stoletja zaradi študija zamenjal za Ljubljano, kjer je nadaljeval svojo bogato kariero. V svetovnem okolju ugledni akademik, sicer upokojeni profesor ljubljanske strojne fakultete, s katerim se je pogovarjal Marjan Šiftar, podpredsednik uprave dr. Šiftarjeva fundacija, je spregovoril o mnogih temah, predvsem o raziskavah temelječe inovacije, razvojni priložnosti Slovenije, vlogi sveta za razvoj SAZU…Razložil je tudi, kaj ga je motiviralo, da je v svoji karieri dosegel toliko in o tem, da mu rojstno Pomurje pomeni veliko in je ponosen nanj.
Tokratni gost Vanekovega večera je po dokončani Gimnaziji Murska Sobota začel s študijem strojništva na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral, leta 1981 pa tam opravil še doktorat in se kasneje tam še zaposlil kot redni profesor. Čeprav je Emri že upokojen, ostaja še vedno aktiven v znanstveni in akademski sferi. Nedavno je namreč prevzel predsedovanje svetu za razvoj Slovenske akademije znanosti in umetnosti, tam je tudi član predsedstva. Sploh pa akademik, prof. dr. Igor Emri, (Murski Sobota, 22.5.1952) sodi med najuglednejše slovenske znanstvenike v svetovnem okviru, saj se je že zelo zgodaj v svoji pedagoški in razislovalni karieri začel uveljavljati tudi v mednarodnem okolju. Raziskovalno delo dr. Emrija je usmerjeno na področje mehanike disipativnih sistemov s poudarkom na študiju vpliva hitrosti spreminjanja termomehanskih robnih pogojev na proces formiranja strukture polimernih materialov in njihovih makro-, mikro- in nanokompozitov. Leta 1993 je, skupaj s prof. W. G. Knaussom iz California Institute of Technology, ustvaril novo raziskovalno področje mehanika časovno odvisnih materialov – MTDM kot oddelek ameriškega znanstvenega združenja The Society of Experimental Mechanics – SEM. Istega leta je postal prvi predstojnik tega oddelka in iniciator mednarodnih konferenc na tem področju. Leta 2000 je bil, kot prvi tujec, izvoljen za predsednika tega ameriškega znanstvenega združenja. Že pred tem, leta 1997 je založniška hiša Springer začela izdajati revijo Mechanics of Time Dependent Materials, ki danes sodi v zgornjo tretjino revij na področju mehanike in reologije. Dr. Emri je od ustanovitve revije njen glavni in odgovorni urednik. Razvil je prvi nelinearni viskoelastični model, v literaturi znan kot model Knauss-Emri. Za ta znanstveni dosežek mu je Ruska akademija naravoslovnih znanosti (RANS) podelila medaljo Kapitsa, ki je najvišje priznanje te akademije. Na podlagi teh dosežkov je postal tudi redni član te akademije, redni član Ruske inženirske akademije in dopisni član Ameriške akademije za mehaniko (AAM). Leta 2000 je bil v knjigi Who’s Who in Polymers and Plastics, Society of Plastics Engineers (SPE), ZDA, uvrščen tudi na seznam v svetu vodilnih strokovnjakov na področju konstrukcijskih polimernih materialov. Model Knauss-Emri, algoritem Emri-Tschoegl in novi merilni sistem, ki ga je razvil dr. Emri so bili podlaga za njegovo sodelovanje s korporacijo BASF, njegovo uspešno sodelovanje pa je izjemno razvejano že dolgo tudi z drugimi številnimi svetovno znanimi podjetji. Kot gostujoči profesor je predaval na več univerzah v Evropi, na Japonskem in v ZDA. Od 2001 je gostujoči profesor na oddelku za aeronavtiko na uglednem Kalifornijskem tehnološkem inštitutu v ZDA (CalTech). Od 2002 je član uprave strokovne asociacije Wissenschaftlicher Arbeitskreis der Universitäts-Professoren der Kunststofftechnik, ki združuje 25 inštitutov (24 v EU in 1 v ZDA) na področju polimernih tehnologij. Je ekspert Evropske komisije za FP4, FP5, FP6 in FP7. Od leta 2005 je tudi član predsedstva Evropskega združenja za reologijo (The European Society of Rheology).
Rezultati razisovalnega dela in inovativnosti ter tehnoloških aplikacij na tej podlagi so mu bili tudi motivacija za ustanovitev Inštituta za sonaravne inovativne tehnologije (2008), ki je v Sloveniji prva neprofitna inštitucija, organizirana v skladu z EU zakonodajo kot EEIG. Inštitut s 4500 m2 raziskovalno-proizvodnih prostorov zagotavlja pogoje za integrativno povezovanje raziskovalcev s ciljem ustvarjanja sinergije vrhunskih znanj, ki so potrebna za prenos vrhunskih bazičnih znanj v industrijsko okolje. Dr. Emri je eden od ustanoviteljev podiplomske šole EURHEO. Bibliografija dr. Emrija obsega več kot 1200 bibliografskih enot. Je tudi prejemnik številnih nagrad in priznanj, med njimi nagrade sklada Borisa Kidriča (1983), ambasador Republike Slovenije v znanosti za leto 2001, nagrade Outstanding Engineer of the Russian Federation (2001), ki jo podeljuje Ruska inženirska akademija, ter nagrade B. J. Lazan za leto 2010, ki jo podeljuje ameriško združenje The Society of Experimental Mechanics. Leta 2005 je bil izvoljen za izrednega, 2013 pa za rednega člana SAZU. Je tudi redni član Ruske inženirske akademije (1996), Ruske akademije naravoslovnih znanosti (1997), pridruženi član Institute of non-Newtonian Fluid Mechanics, Velika Britanija, Inženirske akademije Slovenije (1998), Evropske akademije znanosti in umetnosti (2006) in Evropske akademije znanosti (2010). Leta 2020 je postal član Ameriške inženirske akademije, letos pa je bil izvoljen za člana Predsedstva Mednarodne inženirske akademije…
Fotografije: Damijana Nemeš/Vestnik