Tudi v pandemiji so se v Negovi razcvetele narcise

Cvetoče rastišče narcis pod negovskim gradom letos sameva, v preteklosti pa so tam pripravljali čudovita druženja

Gotovo v radgonski občini, morda tudi v Slovenskih Goricah in širše po Pomurju, ni kraja, ki bi se ponašal s tako velikim rastiščem narcis, kot je naravno rastišče narcis na grajskem pobočju v Negovi. Tam je sedaj, kljub pandemiji koronavirusa videti beli tepih narcis, ki tod cvetijo že stoletja. Postaviti se na rob cvetoče površine je dvojni užitek; videti lepoto cvetov in čutiti čudoviti vonj, ki ga oddajajo cvetoče narcise. Po prepričanju poznavalcev, na pobočju srednjeveškega gradu v Negovi se je tako ohranilo najstarejše rastišče travniških narcis na tem območju Slovenskih goric. Ni uradnih podatkov, kdo in kdaj jih je tam nasadil, zanesljivo pa je rastišče, po trditvah najstarejši prebivalcev Negove, staro več kot 100 let. Po zaslugi negovskega grajskega rastišča je nastalo v okolici še nekaj zelo velikih in lepih rastišč. Eno najstarejših je pri družini Žižek v bližnjih Lokavcih, kjer so narcise v preteklosti nabirali za rezano cvetje in ga prodajali na Gosposki ulici v središču Maribora, da so si prislužili nekaj denarja. To so počeli zlasti otroci, ki so si na tak način prislužili denar za šolske potrebščine. Omeniti kaže tudi rastišči narcis na Perkovi – Mulčevi domačiji v Lokavcih in pri Bratuševih, nekoč Majohovih, na Gornjih Ivanjcih.

Novejše, vendar zelo veliko rastišče, je tudi pri družini Antona Ploja v Negovi. Kot so nam povedali, so prve sadike narcis prenesli iz grajskega rastišča pred približno pol stoletja. Ker je teren ugoden so se močno razrasle. Sedaj na gosto pokrivajo več kot 1500 kvadratnih metrov starega sadovnjaka. Narcise pod negovskim gradom so kot naravna znamenitost zaščitene in jih je prepovedano puliti ali trgati cvetje, enako kot beli lokvanj na Negovskem jezeru. V preteklosti si je narcisno znamenitost, pa tako tudi negovski grad, ogledalo veliko turistov. Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci je namreč prejšnja leta, nazadnje predlani, ko zacvetijo narcise, običajno v prvi polovici aprila, pripravili odmevno in dobro obiskano prireditev “Pohod med narcisami”. Vedno je pod Negovski grad veliko ljubiteljev narave, letos pa cvetoče rastišče narcis zaradi epidemije coronavirusa že drugo leto sameva.

Sicer pa, kraj Negova se poleg Negovskega jezera in številnih drugih znamenitosti in zanimivosti, ponaša tudi z mogočnim srednjeveškim gradom, ki ima najbolj ohranjeno grajsko obzidje v Sloveniji. Grad v zadnjih letih, odkar je bil delno obnovljen in predan namenu, obišče veliko ljudi od blizu in daleč. V sončnih pomladnih dneh ko narcise, ki že stoletja vsako pomlad s svojimi belimi cvetovi pobelijo grajsko strmino, prihaja največ narave željnih turistov. „Odkar pomnim, v OŠ sem hodil v Negovo, vsako leto obiskujem ta prečudoviti z narcisami porasli travnik. Pogled na njegovo belino in vonj, ki se širi v okolico, je nekaj prečudovitega. Jaz mislim, da je to pravo poživilo po dolgi zimi, katere v zadnjih letih praktično ni. Moram pa reči, da je bilo v preteklosti še več narcis in tedaj smo jih smeli tudi trgati. Mnogi so si tod nakopali čebulic in jih posadili ob domovih. Kot mi je znano je veliko narcis bilo uničeno s prezgodnjo košnjo, posebno z umetnim gonjenjem. Sreča je, da so danes zaščitene in jih je prepovedano trgati,“ nam je med negovskimi narcisami razlagal 84-letni Ludvik Kramberger, nekdanji domačin iz Negove, sicer pa Radgončan.

Mimogrede kaže omeniti, da so narcise na Grajskem hribu v Negovi zaščitene, zato jih je prepovedano trgati, kaj šele izkopavati…