Kakšna je zgodba krvodajalcev Martina Golenka, Marijana Milinoviča in Antona Strmška?
Krvodajalstvo je gotovo najbolj humana veja človeštva, saj daruješ del sebe in si srečen, da pomagaš ohranjati človeško življenje. Ob tem ničesar ne zahtevaš za protiuslugo. Pred dobrimi sedemdesetimi leti je tudi v nekdanji Krajevni skupnosti Cirkovce v občini Kidričevo, bila ustanovljena Krajevna organizacija Rdečega križa. Povod je bilo prav krvodajalstvo in od takrat dalje je v Cirkovcah in okolici ta humana dejavnost redno prisotna. Seveda pa so potrebe narekovale tudi delovanje na drugih področjih, kot je zdravstvena preventiva, v zadnjem času pa je vedno večja potreba po pomoči pri preživetju materialne, socialne in tudi zdravstvene stiske. „Tu je država popolnoma odpovedala in je zadovoljna, ker ima toliko humanitarcev, ki rešujejo njene prebivalce. Mi pa vztrajamo, gasimo plamenčke in čakamo, da bo vajeti vzel v roke nekdo, ki mu bo pomemben človek…V dobrih starih časih so politiki cenili to gesto in so krvodajalcem priznali nekatere privilegije, danes pa…V KO RK Cirkovce imamo srčne ljudi – 361 krvodajalcev. Vsako leto pristopi do 10 novih mladih, tako moških kot žensk. Srečni smo, da živimo v tako prijaznem okolju in da komisija za krvodajalstvo v naši organizaciji dela zelo uspešno. Ko krvodajalec daruje kri 100-krat, dobi naziv Vitez krvodajalstva. V KO RK Cirkovce z veseljem povemo, da imamo že 11 vitezov, samo v preteklem letu smo pridobili 4. Vsak krvodajalec nam je zelo pomemben, vendar je prav, da imenujemo tiste, ki so že več desetletij naši člani in so darovali kri 100- in večkrat: Vitez krvodajalstva!“ poudarjajo v Cirkovcah.
Tudi ob letošnjem dnevu slovenskih krvodajalcev so v Cirkovcah pripravili krvodajalsko akcijo, kateri so se pridružili tudi vitezi krvodajalstva, ki so kri darovali že več kot 100-krat. Vitezi krvodajalstva: Martin Golenko, Marijan Milinovič in Anton Strmšek, trije krvodajalci iz KO RK Cirkovce, imajo za seboj res veliko krvodajalskih akcij. Vsi so vpisani v knjigo Vitezov, saj so kri darovali že več kot 100-krat. Martin Golenko, predsednik komisije za krvodajalstvo KO RK Cirkovce, je kri daroval že 153-krat. Začel je v JLA, v sedemdesetih letih, k darovanju krvi sta ga takrat dodatno spodbudila dva prosta dneva. Marijan Milinovič ob tem pove, da je svojo krvodajalsko pot začel na šoli za miličnike v Ljubljani, to je bilo leta 1981. Dve leti pred tem, pa je krvodajalec postal tudi Anton Strmšek, ki se je za krvodajalstvo odločil po končani šoli. Spodbudil ga je sovaščan: »Ponosen sem bil, da sem lahko nekomu pomagal na tak humani način.« Razlogi za udeležbo na krvodajalskih akcijah so se čez leta spreminjali. Marijan pravi, da je redni krvodajalec postal predvsem zaradi svoje službe. »Zdelo se mi je prav, ko sem končal šolo sem začel delati, kot miličnik, vidiš prometne nezgode s težjimi poškodbami, s hudimi telesnimi poškodbami in kri se zmeraj rabi,« je dejal Milinovič. Anton Strmšek je razmišljal podobno: »Mogoče ravno to manjka, ravno ta skupina, ki je iskana skupina in me je spodbujalo. Ponosen sem bil, da sem lahko nekomu pomagal na tak humani način,« je pojasnil Strmšek.
Kot nam še zaupajo sogovorniki, ni bilo glede krvodajalskih akcij v preteklosti zanemarljivo niti to, da so krvodajalci dobili dva prosta dneva, to jim je namreč še kako prijalo. »V četrtek smo šli na krvodajalsko akcijo, potem smo pa imeli še petek, soboto in nedeljo. Takrat smo na veliko gradili hiše in prosti dnevi so nam prišli še kako prav,« je povedal še Golenko.
Krvodajalske akcije so postale način druženja in prinašajo s seboj ogromno spominov. Vsi trije vsaj 100 kratniki s seboj nosijo ogromno spominov na krvodajalske akcije, ki so za njimi.
»Včasih smo iz krvodajalskih akcij prišli domov komaj naslednji dan,« je v smehu povedal Martin, Marijan pa se je ob tem spominjal predvsem na malico, ki so jo dobili ob darovanju krvi. »Vesel si bil, da si dobil tisto klobaso. Jaz za sebe osebno govorim, no, včasih sem dobil celi par, včasih samo polovico, tak, da, to so te kratke anekdote od krvodajalstva.« Najbolj pomembno pa je, da so vsi trije s svojim zgledom h krvodajalskim akcijam spodbudili tudi druge, predvsem mlajše generacije.
