Prav gotovo je vsem našim »obiskovalcem« znano, da je na območju Slovenije najvišja gora Triglav. Sicer pa je Triglav tudi najvišja gora v celotnih Julijskih Alpah. Natančna višina vrha po posodobljenih meritvah znaša 2.863,65 metra, kar se v praksi zaokroži na 2864 m. Vsem pa gotovo ni znano, da je bil prvi dokumentirani vzpon na Triglav na pobudo barona Žiga Zoisa (1747 – 1819). Vzpon je bil 26. avgusta 1778. Tega so izvedli štirje Bohinjci, znani kot »štirje srčni možje«: Luka Korošec (rudar), Matevž Kos (rudar), Štefan Rožič (lovec na gamse) in Lovrenc Willomitzer (ranocelnik). Po zapisih kronistov so se ti takrat zadržali na vrhu Triglava dve uri. Ob tem so v skalo vklesali začetnice svojih imen in priimkov. Med letoma 1778 in 1840 je bilo na Triglav vsega skupaj 20 vzponov. Prva ženska, ki se je podala na Triglav je bila Rozalija Škantar (1849 – 1911) iz Srednje vasi pri Bohinju. Svoj obisk je izvedla 7. oktobra 1870 in to skupaj z očetom Jožetom, z ljubljanskim založnikom in tiskarjem Ottomarjem Bambergom (1848), in tehnikom Eduardom Kraschovitzem (1847). Vzpon je bil zahteven, Rozalija pa ga je za nameček opravila kar v širokem krilu, ki je segalo do tal. Škantarjeva je bila kasneje celo nekaj časa oskrbnica v Vodnikovi koči na Velem polju in celo v Triglavskem domu na Kredarici.
Danes Triglav letno obišče vse več ljudi. Nekateri menijo, da je letno kar 70.000 obiskovalcev. Razmišlja se, da bi gnečo zmanjšali z rezervacijskim sistemom. Poti na Triglav so dobro markirane in vzdrževane, koče nudijo udobje, a gora ostaja zahtevna in nevarna za nepripravljene. Gorska reševalna služba (GRS) vsako leto reši na stotine pohodnikov – od izgubljenih do poškodovanih. Spoštovanje gore, ustrezna oprema in realna ocena lastnih sposobnosti ostajajo ključni za varen vzpon. Sicer pa je bil prvi vzpon na Triglav opravljen kar 87 let pred vzponom na Matterhornom, 22 let pred Glossgnocknerjem in 8 let pred Mont Blanckom… (F.K.)
