Apaški ribiči, skupaj z domačim podjetnikom, želijo naravnemu biseru na obrobju Apaške doline vrniti nekdanji sloves
V idiličnem, pravzaprav pravljičnem okolju turistično – rekreativnega centra (TRC) Zgornje Konjišče v Apaški dolini, kjer gospodari radgonska ribiška družina oz. njihova TE Apače, se že vrsto let, nenehno nekaj dogaja, ob tem pa se, nekako skrivaj in brez velikega pompa, nenehno širi spisek zanimivosti, ki privlačijo turiste od blizu in daleč. Zlati ob koncih tedna je to, po mnenju mnogih, najlepšo izletniško turistično destinacijo na radgonskem območju ter tudi širše, pred korono obiskalo več sto in tudi več tisoč ljudi od blizu in daleč. Čeprav lastni promociji ne namenjajo posebne pozornosti, pa se »reklamirajo« sami po sistemu »od ust do ust«, in zato ne preseneča, da prihajajo turisti iz cele Slovenije ter predvsem z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije. Žal je tudi njih letos prizadela pandemija in z njo povezani ukrepi, a kljub temu so v Okrepčevalnici „Ribiški dom“ in celotnem TRC, kjer se je po šestih letih veliko tega spremenilo prepričani, da se bo kmalu vse obrnilo na boljše. Obetajo si sicer rahlo izboljšanje, saj ni znano kdaj bodo k nam lahko spet prihajali sosedje iz Avstrije, ki so večinski gostje Konjišča. A, kot pravi predsednik TE Apače Andrej Ritlop, pri njih ne delajo od danes do jutri, temveč ciljajo na daljše razdalje. Predvsem, kot pravi Ritlop želijo centru vrniti nekdanji sloves, ker da so v zadnjih letih, ko je vse skupaj vodila druga ekipa, nekoliko nazadovali.
Naš sogovornik Ritlop kakšnih šest let ni bil predsednik ribičev in v tem času „je vse potekalo drugače, nekako je vse skupaj nazadovalo. Sedaj, ko sem se na nagovarjanje prijateljev vrnil na mesto predsednika, upam in verjamem, da bomo našem lokalu Ribiški dom, ki ga sedaj uradno vodi samostojni podjetnik Jernej Lebar (Gostinske storitve Lama), ter celotnemu centru vrnili staro slavo in vse skupaj še izboljšali. „Veliko smo že naredili od lanskega oktobra, ko je vodenje ribiške enote prevzelo novo vodstvo, saj smo predvsem urejali vse, kar je bilo zapuščeno, tako v okolici našega doma, kot v objektu samem. Doslej bi lahko še nekoliko vrnili goste in tudi nekoliko rešili financiranje, a kaj ko nas je pri tem zaustavila pandemija koronavirusa. Žal tukaj nihče ne more pomagati, in sedaj ni čas za tarnanje. Veseli nas, da so se sedaj množično začeli vračati domači gostje, verjamem tudi, da bodo kmalu lahko prihajali tudi sosedje iz Avstrije, ki sodijo med najbolj množične goste. Žal je še vedno zaprta meja, razen za dvolastnike, kar najbrž ne bo dolgo“, nam je razložil izjemno dejavni, a tudi trmasti Andrej Ritlop, ki vedno ima veliko idej in zamisli, ki jih vedno realizira.
Že v minulega pol leta so ogromno naredili na urejenosti celotnega centra in zlasti gostinskega dela, kjer mimogrede v normalnih okoliščinah lahko sprejmejo hkrati tudi 600 in več gostov. Zaveda se Ritlop, da bi se v tem biseru lahko naredilo še kaj več, a že sedaj so veliko naredili, ima pa tudi še dodatne ideje. Zato verjame, da bodo kmalu na svoj račun spet v še večjem številu prihajale tako organizirane skupine, kot posamezniki, tako z avtobusi kot z osebnimi avtomobili, tako motoristi in kolesarji kot sprehajalci in pohodniki, pravzaprav vsi, ki jim je pri srcu lepo okolje, prijazni gostitelji, pohodništvo, kolesarstvo, športni ribolov, rekreacija in sploh zdrav način življenja. Zraven so tudi članice in člani Caravaning cluba Slovenije, ki se pogosto ustavijo v tem lepem središču. Prizadevni apaški ribiči s predsednik Andrejem Ritlopom, enako kot v prejšnjem njegovem mandatu, tudi v bodoče nameravajo nenehno skrbeti za dodatne atrakcije, kamor poleg različnih igrišč (najnovejše je igrišče za odbojko na mivki), plesišč, prostorov za kampiranje, sodi tudi eksponat »panonskega očaka« – več kot 1500 let starega hrasta, predvsem pa skrbijo za urejanje že tako lepega okolja, ki je dejansko pravi raj za sprostitev duha in telesa. Pred leti so se apaški ribiči učili pri sosedih na drugi strani reke Mure, sedaj pa Avstrijci prihajajo občudovati njihove dosežke in se od njih učiti, kako pritegniti goste. Kako tudi ne, ko pa je TRC Konjišče letno obiskalo tudi že okrog 70.000 ljudi od blizu in daleč. Ko gre za uživanje hrane je doslej v Ribiškem domu Konjišče razmerje bilo 70:30 odstotkov v korist Avstrijcev, obratno je pri pijači 70:30 v korist Slovencev.
Sedaj je jasno, da ribiči Apaške doline ne spijo na lovorikah, temveč poleg nenehnega vzdrževanja objektov in okolice, ter vlaganja rib v ribnike, tudi vlagajo večji del sredstev, ki jih zaslužijo z gostinskimi storitvami ter prodajo ribiški dovolilnic. In eden največjih zalogajev v skoraj 30 letih odkar nekako delujejo v Konjišču, je bila gradnja prizidka ribiškem domu, v katerem so uredili eno najbolj sodobnih kuhinj, hladilne prostore in skladišča. Naložba je znašala nad 110.000 evrov, kar pomeni, da gre za „resne zadeve“, kot poudarja naš sogovornik, ki dodaja, da so trenutno v finančni krizi, ne le zaradi pandemije Covid-19, temveč tudi, ker je vodstvo RD Radgona moralo izplačati odpravnine ljudem, ki so doslej bili zaposleni v Ribiškem domu. Kljub temu sedanje vodstvo TE Apače verjame, da bodo spet prišli na zeleno vejo in v bodoče ponovno pozitivno poslovali, zlasti v pomladnih, poletnih in jesenskih mesecih. Saj je „Ribiški dom Konjišče nedvomno ena osrednjih turističnih destinacij, ne le Apaške doline, temveč širšega območja Gornje Radgone, Pomurja in Slovenskih goric.
V Ribiškem domu in zlasti v čudoviti senci ob njem sicer ponujajo samo pečene ribe ter čevapčiče, krompirček, solate in kar nekaj lokalno znamenitih slaščic na čelu z „ribiško gibanico“, po vnaprejšnjem dogovoru za skupine pa naredijo tudi kaj drugega, po naročilu pripravijo tudi keteringe. Nekoč so tedensko povprečno prodali okrog 1.000 porcij hrane, večinoma znamenitih „konjiških rib“, obiskovalcev, več kot polovica jih je bila iz Avstrije, pa je tedensko bilo najmanj 2.000… „Naš načrt za bodoče je tudi peka odojkov, jagnjičev, kozličev na ražnju, kar ljudje, po vzgledu jugovzhodne Evrope imajo radi. V načrtu je, da bi naš Otoček ljubezni postal neka poročna meka, kjer nameravamo postaviti tudi poročno kapelo. In ko se bosta fant in dekle poročila, je lahko pri nas tudi celotno poročno slavje“, razlaga Ritlop.
Andrej Ritlop se je ob tej priložnosti še posebej spomnil bližnje zgodovine, svojega nekdanjega predhodnika, sedaj že pokojnega Janka Fridaua, ki je bil predsednik TE Apače med leti 1991 in 2001, in ki se je pri takratnih oblastnikih, uspel izboriti za sedanjo lokacijo centra. Spomnil se je Ritlop tudi prav tako pokojnega Dimitrija Sinokapčeva, ki je kot direktor takratnega Kmetijstva Črnci, zgradil prvi objekt, današnji ribiški dom, v katerem so zaposleni shranjevali orodje, ter Petra Cvetkoviča, ki je vseskozi, torej še iz časov nekdanjega radgonskega župana Miha Vodenika, bil član sveta za urejanje TRC Konjišče. „Največ nam je seveda pomagal Vodenikov naslednik, župan Gornje Radgone Anton Kampuš, ne smemo pa pozabiti niti na dr. Tatjano Fulder, direktorica PORA, ki je skrbela za projekt ‘Panonski hrast’ in druge razpise. Torej veliko ljudi je pomagalo, in veliko je v tistem času bilo narejenega, največji zalogaj pa je končan sedaj, ko smo dobili eno najsodobnejših kuhinj v širši okolici, zraven pa še hladilnico. In za to nismo nikomur ostali dolžni niti enega evra“, je dejal Ritlop, ki je še posebej ponosen na članstvo ribiške enote, domačine ter obrtnike in podjetnike iz Apaške doline in širšega radgonskega območja, ki so poleg denarja ter strojnega dela, v dvajsetih letih, vložili še desetine tisoč prostovoljnih ur dela.
