Voda in blato zalila Živalski vrt Sikalu ZOO v Boračevi, a se trdoživi lastniki in tudi 476 živali ni pustilo, saj so v šestdesetih urah vse sanirali in znova sprejeli obiskovalce
Kot da v lanskem letu in štirih mesecih 2021, podobno kot vsi živalski vrtovi pri nas, ne bi imeli dovolj težav in izgube, saj so morali skrbeti za stotine živali, prihodkov pa ni bilo, se je na edini večji živalski vrt na skrajnjem severovzhodu države – Sikalu ZOO iz Boračeve pri Radencih, spravila še narava. V minulih dneh, ko so nas obiskali ledeni možje, sv. Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki godujejo od 12. do 14. maja in po ljudskem izročilu prinašajo ohladitev in dež, še zlasti v soboto, ko je na vrsti še „poscana“ Zofka, se tradicija slabega vremena ni izneverila. Minulo sredo, popoldan je namreč območje Gornje Radgone, zajelo neurje, ki je posebej prineslo močnejše nalive. Še posebej se je to občutilo na območju občine Radenci, kjer so meteorne vode zalile več kleti in cest, še posebej slabo jo je odnesel omenjeni Živalski vrt Sikalu ZOO, ki domuje le nekaj sto metrov od vrelcev mineralne vode treh srčkov, ki ga je dobesedno zalila voda in blato. Zato je omenjena izobraževalna ustanova morala nekaj dni biti zaprta, a ne
Kot nam je povedal lastnik Sikalu ZOO Tomi Mitev, ki je hvaležen vsem, ki so pritekli na pomoč, so najprej na pomoč prihiteli gasilci PGD Radenci-Boračeva, ki so očistili prepust in brežino ter spustili pretok vode, ki je pred tem ogrožala tudi živali. Velika večina je bila rešena, nekaj majhne perutnine pa je odnesla voda. Seveda so domači delali praktično neprekinjeno 60 ur in so vse sanirali ter že konec tedna znova odprti vrt za obiskovalce. „To dejansko ne bi šlo, če ne bi bilo pomoči gasilcev, prijateljev in sosedov, zlasti družine Steyer. Poleg mene, nežne in vseh treh najnih otrok pa sta nam v veliko pomoč, kljub starosti bila tudi moja starša Todor in Ivanka, ki sta predvsem krmila živali, kar je pri nas izjemno pomembno opravilo, saj je pri nas skoraj 80 različnih vrst živali in vse imajo svoje potrebe,“ prav Mitev.
Sicer pa, v Boračevi, tam kjer izvira enkratna mineralna voda s tremi srci, le streljaj od največje polnilnice mineralne vode v tem delu Evrope, domujejo številne živali z vseh celin. Tam namreč, že nekaj let deluje vzgojno izobraževalno društvo ljubiteljev živali – SiKaLu ZOO, kjer v naravi uživajo stotine različnih živali, še bolj pa množice obiskovalcev od blizu in daleč. V primerjavi z nekaterimi ljudi, ki jim ni težko celo plačati, da bi jim kdo pokončal hišnega ljubljenčka, obstajajo k sreči ljudje v veliki večini, ki so jim živali, takšne in drugačne močno pri srcu. In takšen je tudi Tomi Mitev iz Boračeve, izpod gozdička, kjer so roko podajata radenska ravnina in kapelski vinorodni hribčki. V naravnem okolju, pod omenjenimi vinorodnimi hribčki, tam kjer se nehajo polja in njive, ter začenja gozdiček, je pred leti uredil mali živalski vrt, kateri je danes zelo velik, v njem pa, v slogi in prijateljstvu, mrgoli na stotine različnih živali. Natanko je trenutno v vrtu 476 komadov in 56 vrst živali, ki so na ogled, v zaprtem prostoru (še niso na ogled zaradi ukrepov NIJZ) je še 32 (okoli 80 komadov) vrst večinoma živali, ki živijo v večjem terariju. Poleg kač, kuščarjev, različnih pajkov in celo dveh krokodilov, so tam tudi nekateri nenavadni ptiči.
Večina vseh živali, v primerjavi z mnogimi drugimi tovrstnimi ZOO, živijo kar v naravi, pod vedrim nebom. Da pa ne bi ob opazovanju vseh teh živali, tako domačih kot divjih, komercialnih in eksotičnih, štirinožnih in pernatih, rib…, uživali samo domačini (Tomi živi s soprogo, tremi otroci ter staršema, op.p.), so to omogočili tudi drugim pravim ljubiteljem živali. Lastnik posestva Tomi Mitev se je sprva odločil za ljubiteljsko vzrejo konj, osličkov, burskih koz, ovac, vietnamskih prašičkov, šetlandskih ponijev, okrasne vodne in ostale perutnine, kužkov, lam, afriških ježevcev, dvogrbe kamele, nanduje, kenguruje, legvane, rakune, patagonske mare, prerijske pse, okrasne vodne in ostale perutnine…, danes pa je na kupu na stotine (88 različnih) živali, ki so mnogim pravi obliž za dušo in srce. Med njimi so po novem tudi sila ogrožene opice makak, kapibare, prerijski psi-svizci… Obiska se posebej veselijo otroci, katerim pripravljajo tudi posebne vodene „učne ure“, Tomi pa otroke, med sprehodom, božanjem, jahanjem in hranjenjem, pouči o ravnanju z živalmi. Zanimivo je tudi ime posestva oz. živalskega vrta – SiKaLu ZOO. „To so začetnica imen mojih treh otrok: Si – Sinaj, Ka – Kalina, Lu – Luna“, nam pojasni Tomi, ki se mimogrede z živalmi tudi sedaj ukvarja samo ljubiteljsko, čeprav mu vzamejo tudi za več kot za celi šiht dela. Ob njem sta še dve osebi, ki skrbijo za živali, ob seveda otrocih, ki so danes stari 18, 16 in 15 let, ter tudi ženi in njegovih starših.
Mitev poudarja, da je Živalski vrt Sikaluzoo, najboljše družinsko doživetje! Namen živalskega vrta je ohranitev, skrb in gojitev živali ter vzgoja in izobraževanje ljudi, ki so ali še bodo postali ljubitelji živali. „Zato so naši obiskovalci predvsem otroci, katerim želimo približati naravo in živali. K nam pa prihajajo tudi ljudje, ki potrebujejo nasvet kako najti stik in zaupanje med živaljo in človekom. Današnji človek izgublja stik z naravo in posledično s tem stik s samim seboj. Na posestvu se otroci učijo kako ravnati z živalmi, kakšen prostor potrebuje žival za lepo življenje (zrak, svetloba, zdrava hrana,…), da žival potrebuje tudi ljubezen, zaupanje, spoštljiv odnos… Ko otrok izkusi naravo z vsemi čutili, vzpostavi pozitiven odnos do nje“ pravi naš sogovornik in nadaljuje: „Naš živalski vrt je obdan s prelepim gozdom, kateri se razprostira vse do reke Mure, drug konec pa obdajajo vinorodni griči. Posestvo stalno dopolnjujemo z novimi vrstami živali, urejanjem poti in okolice, novimi prostori za živali, da bi vse to ponudili za zunajšolske in izobraževalne dejavnosti,“
Pri družini Mitev so prepričani, da današnji otroci premalo zahajajo v naravo jo slabo poznajo in ne poznajo njenih pravil. „Posebno jim primanjkuje stik z živalmi, zato smo posestvo uredili tako, da lahko otroci pod strokovnim nadzorom opazujejo živali, jih božajo, hranijo, fotografirajo in si zapisujejo zanimivosti o njih. Bolj vneti za konjeniški šport lahko jahajo ali se naučijo osnov jahanja. Naše živali so zelo socializirane, saj živijo z nami in drugimi živalmi ter se med seboj dobro razumejo. Živali se gibljejo na površini 2,7 ha, in sicer tako, da se na pašnikih časovno izmenjujejo, v obdelavi za krmo pa imamo še 6,5 ha površin“, pravi Tomi in zaključuje, da se obiskovalcem kmalu, po popolnem korona odprtju, obeta večji terarij, gozdna učna tematska pot, ter nove vrste živali.
