Na 19. Štefanovi trgatvi pri vinskem vitezu in podjetniku Štefanu Pavlinjeku v Prekmurju, so se zbrali poslovni partnerji in prijatelji, drugo leto bodo pili kakovosten „Štefanov gamay 2025“
Dandanes se okrog nas tudi ob konec letnih praznikih odvijajo takšni in drugačni dogodki ter prireditve, kjer se srečujejo, družijo in uživajo predvsem svojci, prijatelji, poslovni partnerji, sosedje in drugi. Le redko kje pa se v tem božično novoletnem času odvija kakšna trgatev vinske trte, kar pa vse eno ni nemogoče. Tako je na skrajnjem severovzhodu države, kjer se v tem prazničnem času vrstijo različne prireditve in dogodki, potekala tudi 19. „Štefanova trgatev“, ki se že 19 let, na Štefanovo oz. praznik samostojnosti in enotnosti, odvija pri uglednem podjetniku in vinskem vitezu Štefanu Pavlinjeku v Polani pri Murski Soboti. In spet je pri Štefanu in Ireni Pavlinjek zbralo veliko ljudi, poleg svojcev in sorodnikov, veliko prijatelje, poslovnih partnerjev in drugih. Kako tudi ne, ko pa je poleg kolin, žetve krušnega žita in še nekaterih kmečkih opravil, ki so od nekoč pravi „domači praznik“, tudi trgatve že tradicionalno veljajo za družabni dogodek, saj se običajno zbere vsa družina in tudi mnogi, ki jim priskočijo na pomoč pri obiranju grozdja. Po novem, zaradi hitrejšega dozorevanja grozdja, trgatve potekajo že od srede avgusta vse do konca septembra, ko se je nekoč začelo to jesensko opravilo.
Tudi letos pa je ena trgatev „močno zamujala“, in sicer je 19. „Štefanova trgatev“, namenjena njegovemu godu, letos pa tudi njegovemu 75. rojstnem dnevu in tudi proslavi 20. letnice, odkar se je podjetniška družina na drugih področjih, podala tudi v gostinske vode. Čeprav je v zadnjih letih v vinorodnih okoliših Slovenskih goric, Haloz, Prlekije in Prekmurja, zaradi vremenskih razmer vedno manj predikatnih, poznih, ledenih in podobnih trgatev (Miklavževa, Lucijina, Božična, Silvestrska, Novoletna, trgatev Treh kraljev, Antonova, Prešernova, Svečnična…), ali jih sploh ni več, nič ne more do živega Štefanovi trgatvi. Ta je še posebej nenavadna, kajti dokler vse druge trgatve potekajo v vinogradu, Štefanova trgatev, pa je letos potekala že devetnajstič, kar na terasi gostinskega lokala. In mnogi izmed kakšnih 150 „trgačev“ niso mogli dojeti, da se je grozdje tako ohranilo na brajdah. Poleg, da je grozdje bilo sladko, je odlično tudi teklo, saj so stisnili okoli 450 litrov, trgatev po lepem in dokaj toplem vremenu, in vse ostalo pa je znova minilo v prijetnem vzdušju, na koncu so največ dela imeli Pavlinjekovi kuharji in natakarji, ki so razvajali svoje goste.
Tako je torej ugledni pomurski podjetnik Štefan Pavlinjek, hkrati pa tudi vinski vitez in ambasador Slovenskega reda vinskih vitezov, znova pripravil „Štefanovo trgatev“, na terasi znane prekmurske gostilne Lovenjak v Polani. Gre namreč za več kot 150 let staro gostilno, ki so jo Pavlinjekovi že pred leti, prevzeli od takratnih lastnikov. Ob njej pa raste, priče vedo povedati, da več kot 150 let stara trta francoskega izvora “gamay”, ki nudi lepo senco celotnemu vrtu na gostilniškem dvorišču. Tudi tokrat se je trgatev, kot vedno začela v „Mitjevi lekarni“, kjer izredni prof. dr. Mitja Slavinec, zet slavljenca Štefana Pavlinjeka, sicer upokojeni profesor fizike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, vsakemu obiskovalcu ponudil kakšno izmed približno 20 „žganih zdravil“, bodisi proti zastrupitvi, zgagi, zaspanosti, glavobolu, mačku…Vsi so morali nekaj popiti, da so lahko ostali zdravi. Ob odlični kulinariki in kapljici, kjer je v ospredju bili „alkoholizirani prošek“, kar so predelali iz lanske Štefanove trgatve, se je na prizorišču zbralo veliko „trgačev“, okoli 150 jih je bilo znanih in manj znanih, od blizu in daleč, iz Slovenije in tujine, med njimi smo opazili tudi ministra Aleksandra Jevška, veleposlanika Severne Makedonije v Sloveniji Gorana Milevskega in druge. Ob trgatvi še vedno sladkih grozdnih jagod nad gostinsko teraso, je spet bilo sila prijetno in veselo, vse grozdne jagode so hitro pospravili in odpeljali v prešo. Spet se je jedlo in pilo, plesalo, potem so eni malo trgali, drugi stiskali…, pa spet pokušine vin, pa vrhunske kulinarične dobrote domačih kuharjev.
V ospredju so tudi tokrat, kot se spodobi, bili vinski vitezi pomurskega omizja, Slovenskega reda vitezov, pa poslovni partnerji in prijatelji družine Pavlinjek, družinski člani, sorodniki, sosedje… Med darili, ki jih je za god prejel slavljenec Štefan, se je znašlo tudi tisto, ki so mu kot ambasadorju slovenskih vinskih vitezov izročili prijatelji iz pomurskega omizja, na čelu s konzulom Zlatkom Borakom, in sicer velik pršut na ročaju za sekiro.
In potem, ko so potrgali grozdje in stisnili okoli rekordnih 450 litrov sladkega „gamaya“, kot je ocenila strokovna komisija pod vodstvom uglednega enologa, vinskega in viteškega viteza Alojza Filipiča, je mošt „meril“ 95 okelsov. Ob veselemu druženju, kjer so prisotne razvajali domači gostinci, so med drugim poskusili tudi nekaj minulih letnikov „Štefanovega gamay“, in ga družno pohvalili, posebej pa so vsi bili navdušeni nad omenjenim alkoholiziranem prošku, kjer so dozorelem vinu dodali malo domačega konjaka, ki ga pri Pavlinjeku tudi proizvajajo. Del letošnjega letnika bodo „predelali“ v portovec, ki bo kot so zagotovili z 21 % alkohola boljši kot portugalski porto. Za dodatno prijetno razpoloženje na petkovi prireditvi so skrbeli tudi glasbeniki „Uri bande“. Sam Štefan, ki je ob tokratnih jubilejih izdal poseben časopis, pravi, da je najpomembnejše druženje in sami prijatelji, ki ga vedno počastijo z obiskom ob njegovem osebnem jubileju. Kapljica je po splošni ugotovitvi odlična in vitez Štefan jo bo v naslednjih tednih in mesecih odlično došolal, tako da bo „Štefanov gamay 2025“ in porto iz istega vina gotovo našel samo izbrano družbo in prave poznavalce vrhunske kapljice. Tudi sploh je letnik 2025 pri Pavlinjakovih na Ažesnekm Vrhu bil odličen tako po kvaliteti kot kvantiteti, in ob kulinaričnih dobrotah je „Anino vino“ prav lepo teklo…
„Pavlinjekov francoz“
Vino gamay je sicer francoska sorta vina, ki ima več kot trideset različnih variacij (podvrst, klonov). Po rangu gre od masovnic – slabših vrst, do visokih kvalitet. Ime je dobil po kraju Gamay (okrožje Saint-Aubin, Francija), vendar ima veliko sinonimov: Petite bourgugnon, Plant Limagne, Plant de Montlambert (Francija); Grosse Dole, Salvagnin (Švica); Carcaironne (Italija); Burgundi Nagyszemi(Madžarska) ipd. V Franciji raste največ v Beaujolais-u, najdemo jo pa tudi v Loire, Lyonnais, južni Franciji, kakor tudi izven Francije (Kalifornija, Švica, Avstrija, Slovenija, Kosovo…). Vendar je pa Gamay iz granitnih peskov Beaujolais-a , iz posestev Moulin-a-Vent, Morgon, Fleurie med najbolj iskanimi na svetu in seveda tudi med dobrimi (čokolada , breskev, višnja, gozdno jagodičevje,…), ki z lahkoto konkurirajo modrem pinotu. Večkrat “velike poznavalce” zavede, da dajejo vse Gamaye v en koš; seveda ta slabi. Trta kot taka nima znanega izvora, vendar je bila znana že Rimljanom. Za malo slabše poznavalce so najbolj znani seveda Gamay-i v mladih vinih. Tukaj so Francozi znali napraviti dobro muziko- kam z viški rdeče masovnice, ki da lažje, zelo pitno vino; nekaj podobnega, kot je pri nas s cvičkom. K nam ga je kot prvi večji kontingent pripeljala PS Styria (Fric Degen,…), nato pa Slovin, ki ga je razselil tudi po Kosovu (“Kosovski Game”). Kot rečeno imamo v Sloveniji več različnih podvrst, ki pa jih je ljudski glas prekrstil v barvarice ali na srbskem in hrvaškem govorečem področju “Bojadiser-Bojadiserica” (verjetno pojugoslovanjeni približek iz fr. Boisseur, kot se imenuje ena od podvrsti; imamo pa še nekaj “klonov”, ki imajo druga imena; n.pr.:Bois Dessert,…). Vendar je pa nekaj podvrst in seveda klonov med poznavalci zelo cenjenih. Pri nas v Sloveniji je bilo več poskusov priti do dobrega ,stabilnega vina , vendar je bil uspeh zelo pičel, ker, kot izgleda je poleg “terroir-ja” tudi pot, od pravilno dozoretega grozdja do predelave v dobro, polno, časovno stabilno vino, izjemno zahtevna.
