Na „polnoletni“, 18. Štefanovi trgatvi pri vinskem vitezu in podjetniku Štefanu Pavlinjeku v Prekmurju, so se zbrali poslovni partnerji in prijatelji
Na skrajnjem severovzhodu države, kjer se v tem prazničnem času vrstijo različne prireditve in dogodki, je potekala tudi 18. „Štefanova trgatv“, ki se že 18 let, na Štefanovo oz. praznik samostojnosti in enotnosti, odvija pri uglednem podjetniku in vinskem vitezu Štefanu Pavlinjeku v Polani pri Murski Soboti. In spet je pri Štefanu in Ireni Pavlinjek zbralo veliko ljudi, poleg svojcev in sorodnikov, veliko prijatelje, poslovnih partnerjev in drugih. Kako tudi ne, ko pa je poleg kolin, žetve krušnega žita in še nekaterih kmečkih opravil, ki so od nekoč pravi „domači praznik“, tudi trgatve že tradicionalno veljajo za družabni dogodek, saj se običajno zbere vsa družina in tudi mnogi, ki jim priskočijo na pomoč pri obiranju grozdja. Po novem, zaradi hitrejšega dozorevanja grozdja, trgatve potekajo že od srede avgusta vse do konca septembra, ko se je nekoč začelo to jesensko opravilo.
Letos pa je ena trgatev „močno zamujala“, in sicer na skrajnjem severovzhodu države, kjer se v tem prazničnem času potekala 18. „Štefanova trgatev“. Čeprav je v zadnjih letih v vinorodnih okoliših Slovenskih goric, Haloz, Prlekije in Prekmurja, zaradi vremenskih razmer vedno manj predikatnih, poznih, ledenih in podobnih trgatev (Miklavževa, Lucijina, Božična, Silvestrska, Novoletna, trgatev Treh kraljev, Antonova, Prešernova, Svečnična…), ali jih sploh ni več, nič ne more do živega Štefanovi trgatvi. Ta je še posebej nenavadna, kajti dokler vse druge trgatve potekajo v vinogradu, Štefanova trgatev, pa je letos potekala že osemnajstič, kar na terasi gostinskega lokala. Žal letos so slabi vremenski pogoji prepolovili tudi Pavlinjekov pridelek, a kljub temu je trgatev bila vesela in nadvse prijetna, po lepem in dokaj toplem zimskem vremenu.
Torej, ugledni pomurski podjetnik Štefan Pavlinjek, hkrati pa tudi vinski vitez in ambasador Slovenskega reda vinskih vitezov, znova pripravil „Štefanovo trgatev“, na terasi znane prekmurske gostilne Lovenjak v Polani. Gre namreč za več kot 150 let staro gostilno, ki so jo Pavlinjekovi že pred leti, prevzeli od takratnih lastnikov. Ob njej pa raste, priče vedo povedati, da več kot 150 let stara trta francoskega izvora “gamay”, ki nudi lepo senco celotnemu vrtu na gostilniškem dvorišču. Letošnja trgatev, ki je bila kar „jesenska“, saj je vreme bilo sončno in zelo toplo za 26. december, se je kot vedno začela v „Mitjevi lekarni“, kjer izredni prof. dr. Mitja Slavinec, zet slavljenca Štefana Pavlinjeka, sicer profesor fizike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, vsakemu obiskovalcu ponudil kakšno izmed približno 20 „žganih zdravil“, bodisi proti zastrupitvi, zgagi, zaspanosti, glavobolu, mačku…Vsi so morali nekaj popiti, da so lahko bili zdravi. Ob odlični kulinariki in kapljici, kjer je v ospredju bili „alkoholizirani prošek“, kar so predelali iz lanske Štefanove trgatve, se je na prizorišču zbralo veliko „trgačev“, okoli 100 jih je bilo znanih in manj znanih, od blizu in daleč, iz Slovenije in tujine. Ob trgatvi še vedno sladkih grozdnih jagod nad gostinsko teraso, je spet bilo sila prijetno in veselo, vse grozdne jagode so hitro pospravili in odpeljali v prešo. Spet se je jedlo in pilo, potem so eni malo trgali, drugi stiskali…, pa spet pokušine vin, pa vrhunske kulinarične dobrote domačih kuharjev.
V ospredju so tudi tokrat, kot se spodobi, bili vinski vitezi pomurskega omizja, Slovenskega reda vitezov, pa poslovni partnerji in prijatelji družine Pavlinjek, družinski člani, sorodniki, sosedje… Med darili, ki jih je za god prejel slavljenec Štefan, se je znašlo tudi tisto, ki so mu kot ambasadorju slovenskih vinskih vitezov izročili prijatelji iz pomurskega omizja, na čelu s konzulom Zlatkom Borakom, in sicer Untouched by light-methode classique – temno penino, ki se prideluje in pije v temi, in sicer v dobri družbi
In potem, ko so potrgali grozdje in stisnili okoli 70 litrov sladkega „gamaya“, kar je veliko manj kot prejšnja leta. Kljub vsemu je kakovost bila izjemna, saj je meril blizu 110 okelsov. Ob veselemu druženju, kjer so prisotne razvajali domači gostinci, so med drugim poskusili tudi nekaj minulih letnikov „Štefanovega vina gamay“, in ga družno pohvalili, posebej pa so vsi bili navdušeni nad omenjenim alkoholiziranem prošku, kjer so dozorelem vinu dodali malo domačega konjaka, ki ga pri Pavlinjeku tudi proizvajajo. Za dodatno prijetno razpoloženje so skrbeli tudi glasbeniki „Uri bande“. Letos so stisnili manj gamaya, kot prejšnja leta, a to ni najbolj pomembno, enako ni pomembno, ali bo letošnji letnik suhi jagodni izbor, samo jagodni izbor, ali pa samo izbor, Štefan pravi, da je najpomembnejše druženje in sami prijatelji, ki ga vedno počastijo z obiskom ob njegovem osebnem jubileju. Kapljica je po splošni ugotovitvi odlična in vitez Štefan jo bo v naslednjih tednih in mesecih odlično došolal, tako da bo „Štefanov gamay 2024“ gotovo našel samo izbrano družbo in prave poznavalce vrhunskih vin. Tudi sploh je letnik 2024 pri Pavlinjakovih bil odličen tako po kvaliteti kot kvantiteti, in ob kulinaričnih dobrotah je „Anino vino“ prav lepo teklo…
Vino gamay je sicer francoska sorta vina, ki ima več kot trideset različnih variacij (podvrst, klonov). Po rangu gre od masovnic- slabših vrst, do visokih kvalitet. Ime je dobil po kraju Gamay (okrožje Saint-Aubin, Francija), vendar ima veliko sinonimov: Petite bourgugnon, Plant Limagne, Plant de Montlambert (Francija); Grosse Dole, Salvagnin (Švica); Carcaironne (Italija); Burgundi Nagyszemi(Madžarska) ipd. V Franciji raste največ v Beaujolais-u, najdemo jo pa tudi v Loire, Lyonnais, južni Franciji, kakor tudi izven Francije (Kalifornija, Švica, Avstrija, Slovenija, Kosovo…). Vendar je pa Gamay iz granitnih peskov Beaujolais-a , iz posestev Moulin-a-Vent, Morgon, Fleurie med najbolj iskanimi na svetu in seveda tudi med dobrimi (čokolada , breskev, višnja, gozdno jagodičevje,…), ki z lahkoto konkurirajo modrem pinotu. Večkrat “velike poznavalce” zavede, da dajejo vse Gamaye v en koš; seveda ta slabi. Trta kot taka nima znanega izvora, vendar je bila znana že Rimljanom. Za malo slabše poznavalce so najbolj znani seveda Gamay-i v mladih vinih. Tukaj so Francozi znali napraviti dobro muziko- kam z viški rdeče masovnice, ki da lažje, zelo pitno vino; nekaj podobnega, kot je pri nas s cvičkom. K nam ga je kot prvi večji kontingent pripeljala PS Styria (Fric Degen,…), nato pa Slovin, ki ga je razselil tudi po Kosovu (“Kosovski Game”). Kot rečeno imamo v Sloveniji več različnih podvrst, ki pa jih je ljudski glas prekrstil v barvarice ali na srbskem in hrvaškem govorečem področju “Bojadiser-Bojadiserica” (verjetno pojugoslovanjeni približek iz fr. Boisseur, kot se imenuje ena od podvrsti; imamo pa še nekaj “klonov”, ki imajo druga imena; n.pr.:Bois Dessert,…). Vendar je pa nekaj podvrst in seveda klonov med poznavalci zelo cenjenih. Pri nas v Sloveniji je bilo več poskusov priti do dobrega ,stabilnega vina , vendar je bil uspeh zelo pičel, ker, kot izgleda je poleg “terroir-ja” tudi pot, od pravilno dozoretega grozdja do predelave v dobro, polno, časovno stabilno vino, izjemno zahtevna.
