Ali želimo živeti v svetu grabljenja in uničevanja? Predsednik DZ Igor Zorčič: „Reformacija nas uči, da se spremembe začnejo pri nas samih“
Tudi ob letošnjem državno – kulturnem prazniku Dnevu reformacije (31.10.2020), in 470 – letnici prve Slovenske knjige, ki ga iz znanih razlogov obeležujemo nekoliko bolj skromno, smo lahko ponosni, nad dosežki reformacije za Slovence in Slovenstvo. Pod znanim Trubarjevem geslom: „Stati inu obstati“, besedami, ki jih je Primož Trubar zapisal v svoji knjigi Catechismus iz leta 1550 – v prvi slovenski knjigi, se s ponosom spominjamo dogodkov izpred petih in več stoletij, ko smo prav zaradi reformacije in reformatorjev ter knjige v lastnem jeziku stopili ob bok največjim narodom Evrope in sveta. Kot je nekoč dejal prof. dr. Božidar Debenjak, slovenski filozof, marksist, biolog, univerzitetni profesor in prevajalec: „Z nekaj pomembnimi dejanji so slovenski protestanti zasnovali tudi tisto pot, ki je pripeljala tudi do slovenske državnosti. Spomin na reformacijo postaja praznik duha. In je moralni opomin. Samo dobro drevo rodi dober sadež. Bodimo dobra drevesa“. Tudi zato je Dan reformacije kulturni praznik vseh Slovencev, saj se ob tej priložnosti ne spominjamo le velikega intelektualca in vizionarja Primoža Trubarja, očeta prve tiskane slovenske knjige, ampak tudi vseh ostalih dejavnih protestantov in njihovih somišljenikov, ki so že v 16 stoletju zgradili kulturno podlago za sodobno Slovenstvo ter postavili temelje tudi gospodarskemu razvoju. Njihova etičnost, njihov prispevek h kulturni in politični rasti, njihova težnja po razvoju in zavedanje posebne odgovornosti na vseh nivojih je neprecenljivo in še kako aktualno v današnjem času, ko beremo le še o finančni in gospodarski krizi, krizi moralnih in etičnih vrednot.
Tudi Viktor Žakelj, ekonomist, politik in publicist, je mnenja, da je protestantska etika človeka učila spoštljivega odnosa do zemlje in do drugih ljudi, ter je krepila človeka. „Danes nam tega primanjkuje, pred 500 in več leti je šlo za reformacijo in tudi danes se to dogaja, saj ne gre za prehodno obdobje in splošne reforme, kot nekateri to zmotno mislijo“, pravi Žakelj, ki verjame, da nas prave poti lahko pripeljejo do umnega ravnanja, ki ga ne bi smelo manjkati, saj stojimo na plečih naši dedov, kot je dejal. Žakelj tudi meni, da je protestantska vera, vera svobode in samo svoboden človek je lahko delavec, izobraženec ali podjetnik. K temu dodaja, da za vse verujoče in neverujoče obstaja samo en Bog, to je bog ljubezni, zaupanja, prijateljstva in k njemu vodijo različne poti.
Sicer pa je praznik reformacije povezan z začetkom slovenske književnosti, kjer je glavno besedo imel Primož Trubar. Slovensko reformacijsko delo ostaja ne samo temeljni steber na novo vzpostavljene krščanske cerkve, temveč tudi slovenske književnosti in knjižno jezikovnih norm slovenskega naroda. Slovenska reformacija nam je namreč dala knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, prvo slovensko pesmarico, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico; Reformacija je povzdignila žensko; Reformacija je poudarila načelo individualnosti in s tem postavila izhodišča za osebno svobodo; Prav reformacija je prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi obstati in živeti samostojno…Reformacija se je začela v začetku 16. stoletja kot gibanje za reformo, za obnovo in preureditev krščanske cerkve s težnjo po upoštevanju sprememb, ki sta jih prinašala znanost ter materialni in duhovni razvoj; s težnjo iskanja pravega poslanstva cerkve, v skladu z evangelijem in tudi kot protest proti dogmatičnosti in drugim pojavom v takratnem cerkvenem življenju. Gibanje se je iz Nemčije, kjer je z znamenitimi tezami odigral veliki nemški teolog Martin Luter (31.10.1517) vlogo ustanovitelja nemškega protenstantizma, sorazmerno hitro širilo po Evropi, zlasti v skandinavske in baltske dežele, v Švico, Nizozemsko, Anglijo in drugam, vključno s slovenskimi deželami. Protenstantizem je na slovenskem, kjer ga je sprejelo zlasti plemstvo, meščanstvo, duhovščina in kmetje dal, kot je nekoč dejal akademik Ciril Zlobec, pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, urednik, politik „sadove, ki jih še zmeraj uživamo“, kajti s Trubarjem, ki je zaradi javnega izpovedovanja reformacijskih idej moral leta 1547, zbežati v Nemčijo, smo dobili leta 1550 torej pred 470 leti prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik, s katerimi smo vstopili med 13 narodov sveta, ki so že takrat imeli svoje tiskane knjige. Oblikoval je zamisel o organizaciji slovenske cerkve, šolstva in kulture. Trubarju so sledili Dalmatin s prevodom Biblije pred 436 leti, s katero smo se Slovenci uvrstili med deseterico evropskih narodov, ki so imeli Biblijo v svoje narodnem jeziku, in Bohorič s slovensko slovnico. Dobili smo svoj knjižni jezik. Lasten knjižni jezik, knjige, kulturne ustanove in šole, so temelji za narodovo zavest in identiteto. Reformacija je s protestantsko etiko prinesla velike spremembe v gospodarski in socialni razvoj tako v Evropi kot tudi na Slovenskem.
Veliki sociolog Max Weber označuje sestavine protestantske etike kot so »predanost poklicnemu delu, pridnost in delavnost in poklicno izpopolnjevanje« kot temelje morale, ki je ustrezala duhu zgodnjega kapitalizma. Tako se je oblikoval novi proizvodni način, naprednejši od starega fevdalnega sistema, saj je upošteval dosežke znanosti, spremenjene materialne možnosti in nove vrednote. Prav reformacija je prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi obstati in živeti samostojno…
Evangeličanski škof Geza Filo je v pridigi ob današnjem dnevu reformacije med drugim odgovoril na vprašanje, ki mu ga mediji ob tem prazniku zastavijo vsako leto: Ali danes potrebujemo še eno reformacijo. “Seveda jo,” je dejal. Tudi v današnji družbi se kaže izkoriščanje in zloraba moči, ki sta pripeljali do reformacije v 16. stoletju, je pojasnil. „Pogoltnost, pohlep po bogastvu, še posebej tam, kjer je vse omenjeno zavito v ‘dobra dela, ki ugajajo Bogu’, je kritiziral že Luther, a se še vedno kažejo v vseh razsežnostih človeškega življenja in medčloveških odnosov,” je dejal v pridigi na osrednjem bogoslužju ob prazniku. Poudaril je, da tudi današnji svet nujno potrebuje odgovorne ljudi, “ki bodo resno jemali svoje dolžnosti in svojega položaja ne bodo izkoriščali v prid svojim egoističnim ambicijam”. Ob tem je spomnil na mlado Švedinjo Greto Thunberg, ki skupaj z mladimi po vsem svetu sprašuje, ali želimo živeti v svetu grabljenja in uničevanja. „Prazniki so tudi in predvsem zato, da se spominjamo, da v spominu obnavljamo podobe dogodkov in ljudi, zaradi katerih smo to, kar smo,“ je v pridigi še poudaril Filo.
Ob letošnjem dnevu reformacije je predsednik DZ Igor Zorčič poudaril, da trenutne okoliščine od nas terjajo nove premisleke in nove pristope. Postavljeni smo pred nove izzive, je zapisal in dodal, da se poraja vprašanje, ali potrebujemo nove reformacijske tokove. „A ne pozabimo, da nas reformacija uči, da se spremembe začnejo pri nas samih,“ je še dodal Zorčič, ki je v poslanici spomnil, da reformacija predstavlja kulturno, versko in duhovno rojstvo slovenskega naroda. „Številni dokazi pričajo o naši tisočletni zgodovini, a pisati se je začela šele takrat, ko so Primož Trubar, Sebastjan Krelj, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in drugi napredni protestantski misleci slovensko besedo, ki se je do tedaj uporabljala le kot govorica naroda, spravili na papir,“ je zapisal predsednik parlamenta, ki je delo protestantskih piscev ocenil kot izjemno. „Njihova dediščina na nas ter na prihodnje rodove polaga veliko odgovornost za ohranitev našega jezika, kulture in narodne identitete“.
Z gibanjem, ki ga je 31. oktobra 1517 začel Martin Luther, ko je na vrata wittenberške cerkve pritrdil 95 tez proti odpustkom, se ni začela le verska prenova, je zapisal Zorčič. „Reformacija je spremenila kulturno-politični razvoj Evrope, izpopolnjevati je začela njen vrednostni sistem, v ospredje pa namesto vseobsegajoče in vase zastrte cerkvene postave postavila posameznika, malega človeka, ki je neodvisno od svojega družbenega statusa nosilec pravic, pa tudi odgovornosti,“ Ob tem je Zorčič dodal, da smo Slovenci takrat pokazali, da spadamo med napredno misleče narode in smo se pripravljeni premakniti iz ustaljenih življenjskih navad ter narediti korak naprej vedno, ko to od nas terja zgodovinski trenutek. Na idejah protestantizma se je razvijal slovenski jezik, na njih je nastajala slovenska kultura, literatura in se krepila narodna zavest, je še zapisal Zorčič.
Če strnemo; Slovenci smo lahko ponosni, da se lahko polnovredno izražamo v jeziku, ki so ga slovenski protestanti pred 500 leti povzdignili v jezik učene kulture, v jezik našega naroda. Reformacija nas je naučila brati, pisati, peti in moliti slovensko in to je zdaj naša stoletna očetna in dedna pravica, je naša zgodovinska izkaznica o pripadnosti srednjeevropskemu duhovnemu prostoru. Leta 1550 je Primož Trubar napisal Katekizem in Abecednik. Slovencem je v maternem jeziku napisal prvi knjigi ter jih prvič nagovoril kot narod. Vse to mu je omogočilo reformacija, gibanje, ki je v tistem času zajelo Evropo in ki se ga spominjamo na današnji dan. 31. oktobra 1517 je reformacijo sprožil nemški duhovnik Martin Luter. Na vrata katedrale v Wittenbergu je pribil 95 tez, v katerih je od Rimokatoliške cerkve zahteval večjo skromnost, zahteval, da Cerkev preneha prodajati odpustke ter da ljudje Sveto pismo lahko prebirajo v svojih jezikih ter v materinščini prisluhnejo tudi bogoslužjem. Pomembno vlogo pri širjenju reformacije je imel razvoj tiska, ki je gibanju pomagal hitreje kot do takrat doseči veliko ljudi. Reformatorji so prepričali tudi Primoža Trubarja, duhovnika iz Rašice. Zaradi svojih nazorov je bil večkrat preganjan in v tujini tudi umrl. Prvi slovenski knjigi sta tako nastali v Nemčiji. Trubar ju je dal natisniti pri tiskarju Morhatu v Tubingenu. „Vsem Slovencom gnado, mir in milost,“ je zapisal v nagovor Katekizma, ki je izšel prvi in je tako tudi prva slovenska tiskana knjiga. Je pa reformacija Slovencem dala tudi prvi prevod Biblije. Iz latinščine jo je leta 1584 prevedel Jurij Dalmatin. Istega leta pa je Adam Bohorič izdal še Zimske urice, prvo slovensko slovnico. Reformacije se z državnim praznikom in dela prostim dnem spominjamo od leta 1992…
