Mlada gospodarja Andreja in Peter si domovanja ne moreta zamisliti brez rožic in zelenja
Čeprav je moralo veliko stare arhitekturne dediščine dati prostor novogradnjam, še ta na srečo ni povsem izginila. Arhitektura je kulturna kategorija ne glede na to, da je izšla iz potrebe po preživetju, ko si je človek moral zagotoviti kritje za sebe in svojo družino. S časom je ta pridobivala na kvaliteti uporabnosti, varnosti, udobja in estetike. V spoštovanju do svojih prednikov je še tudi v občini Cerkvenjak kar nekaj ljudi, ki so obdržali nekaj stare arhitekturne gradbene dediščine. Ena takšnih je mlada družina Veberič v Cogetincih, ob cesti, ki povezuje Sveto Trojico v Slovenskih goricah s Spodnjimi Ivanjci in Gornjo Radgono.
Če tudi so si pred nekaj leti zgradili novo sodobno hišo stare kmečke domačije niso podrli. Vse objekte pa skozi vso leto, že od nekdaj od pomladi do pozne jeseni krasijo rože. Ker izstopa po urejenosti in cvetju, se kar pogosto ustavijo udeleženci v prometu in med njimi tudi tujci, ki si napasejo svoje oči ter naredijo kakšen fotografski posnetek za spomin na ta kraj skozi katerega jih je vodila pot. Tudi sami smo se ustavili in povprašali, kako v današnjem času hitrega tempa življenja zmorejo toliko skrbi za rože, ki kot rečeno že leta obdaja njihovo domačijo. In še izvedeli kaj več. Kot sta povedala mlada gospodarja Andreja in Peter Veberič, oba sta zaposlena v Murski Soboti, jima ta skrb za rože in urejenost okolja ne povzroča neke posebne obremenitve, če ravno vsak dan zalivanje vzame uro in pol časa. Spomladi pa je treba kupiti kakšnih 200 sadik različnega cvetja in ga posaditi.
Nič takšnega sta dejala, ljudje imajo različne hobije. Midva tega z rožami. Andreja je še dodala, da je že moja mama imela veselje z rožami in „po njej kot kaže sem to podedovala tudi jaz. No, pa saj tudi hčerka in sin priskočita na pomoč,“ pove Andreja in dodaja, da doma še vedno obdelujeta tudi 8 hektarsko posest. Z živinorejo pa se od predlani več ne ukvarjata. Tudi o turizmu na kmetiji ne razmišljata, čeprav imajo za to dane možnosti. Prav stara nekoč Vogrinova, pred njima Zelenikova domačija, ki je imela tudi vzdevek Pekovi iz leta 1830 bi nudila to možnost. Kot sta še povedala Andreja in Peter, danes tu živi že šesti rod… (F.B.)
Fotografije: Franc Bratkovič