V Krajinskem parku Goričko so obeležili še en praznik „narave“
Mednarodni dan raznoživosti ali biotske raznovrstnosti, ki ga vsako leto obeležujemo 22. maja, je v Krajinskem parku Goričko minil s člani Botaničnega društva Slovenije. Njihov cilj je bil spoznati posebnosti goričke flore na travnikih, ki so drugačni in posebni, cilj gostiteljev pa je bil pokazati jim primere kako ohranjati in povečevati vrstno bogastvo, ki nam ga narava daje brezplačno le, če ji to dovolimo. Izvrsten primer o tem kako pisan je lahko travnik v visokodebelnem sadovnjaku ob hiši ter kako zavita in dolga je lahko pokošena pot, je v Prosečki vas, pri Bramu in Bredi.
Navdušenju nad raznovrstnostjo travniških rastlin in načinu nege bo sledil še seznam popisanih vrst. Naslednje postaje so bile še v Fokovcih in v Selu, kjer sem se, njihova spremljevalka, poslovila in jih prepustila raziskovanju travniškega rastlinstva še v Kobilju in še kje. Med vožnjo od ene do druge postaje, so udeleženci opazili več velikih, nizko pokošenih, skorajda obritih travnikov, brez cvetic, metuljev in čebelic. „Kar žal nam je bilo za vse lastnike, ki zamujajo občudovanje vsakodnevne, brezplačne predstave, ki se dogaja pred vrati hiše in zapravijo preveč denarja za prepogosto košnjo ob kateri s hrupom obremenjujejo okolico. In ker smo Slovenci znani po tem, da zgledi vlečejo, bodo morda poskušali še drugi pogosteje kositi travnik v trato samo tam, kjer se pogosteje hodi ali igra z žogo, medtem ko se ostali deli travniške okolice pokosijo za seno, ki se ga lahko kompostira ali preda živinorejcu za krmo,“ poudarjajo v Krajinskem parku Goričko.
Sicer pa, 22. maj je mednarodni dan biotske raznovrstnosti od leta 1992, ko je bila v Rio de Janeiru sprejeta Konvencija o biotski raznovrstnosti, Program Združenih narodov za okolje (UNEP) pa je v spomin na začetek njene veljavnosti 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Pri nas ta dan obeležujemo od leta 1996, ko je Slovenija postala pogodbenica konvencije. Vlade držav pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti so že sprejele številne zaveze za varstvo biotske raznovrstnosti. Ključni dosežek je bilo sprejetje Strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 in 20 globalnih ciljev za biotsko raznovrstnost.
Biotska raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta je pestrost vsega živega na našem planetu Zemlja. Zajema vse oblike življenja, življenjske prostore in ekosisteme ter vse povezave organizmov z okolji, v katerih živijo in sobivajo. Rastline in živali živijo v raznolikih življenjskih prostorih – habitatih, na katere s svojimi dejavnostmi in nenehnimi posegi v naravo pomembno vpliva človek. To se izkazuje s postopnim uničevanjem njihovih življenjskih prostorov, pretiranim izkoriščanjem rek, jezer, oceanov, gozdov, prsti, pa tudi z onesnaževanjem in zastrupljanjem tal in zraka. Raznolikost vrst je zato ogrožena, biotska raznovrstnost se zmanjšuje, prihaja do izgube, drobljenja in degradacije habitatov in populacij vrst, ključni vzroki pa so vedno povezani z dejavnostjo človeka in njegovimi posegi v okolje. Biotsko raznovrstnost bi morali razumeti kot nepogrešljivo dobrino našega gospodarstva, saj neposredno podpira številne gospodarske dejavnosti, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, vrtnarstvo in gradbeništvo. S trajnostnim načinom razvoja bi se morala ohranjati tudi biotska raznovrstnost, kar pomeni, da bi človek moral izrabljati naravne vire z manjšo hitrostjo, kot se ti obnavljajo.
Tega se sicer v Sloveniji v zadnjem času vse bolj zavedamo, a je pomembno, da o tem vse generacije še naprej ozaveščamo, za kar nam v mesecu maju ponujata priložnost tudi Dan Nature (21. 5.) in Evropski dan parkov (24. 5.).
Goričko je zelo bogato z naravnimi lepotami in raznovrstnostmi (Foto: Arhiv KP Goričko)