Skip to content

Slavko Lončarič je ikona Negove in radgonskega območja

Lovski prijatelji obiskali jubilanta, dolgoletnega predsednika in starešino

Častni občan občine Gornja Radgona, Slavko Lončarič iz Lokavcev pri Negovi, eden najbolj znanih in spoštovanih ljudi na območju Slovenskih goric, ni samo uspešen podjetnik, temveč vsestransko znana osebnost, lovec, gasilec, aktivist v turističnem društvu, lokalni oblasti, pomagač športnikom in drugim društvom ipd. Kot vinski vitez evropskega reda, je Slavek, kot ga mnogi imenujejo, tudi odličen vinogradnik, z življenjsko sopotnico, s katero je poročen že 62 let, Marico, je tudi vrtnar, cvetličar, izdelovalec cvetja in okraskov iz krep papirja in drugih materialov. Skratka Lončarič je gotovo ikona Negove, radgonskega območja in Slovenskih goric, kakršnih ni veliko. In v teh dneh je Slavek, skupaj z Marico, zelo obremenjen. Ker praznuje lep življenjski jubilej ga namreč obiskujejo mnogi prijatelji, predstavniki različnih društev in organizacij, ki mu želijo voščiti in zaželeti še veliko zdravja.

In med gosti družine Lončarič je bila tudi delegacija Lovske družine Negova, pravzaprav starešina Marjan Kšela, in gospodar Jože Prajndl, ki sta obiskala svojega prijatelja in mentorja, še enega visokega jubilanta iz svoje lovske organizacije. Slaveku so namreč voščili ob 85. letnici življenja, ob tej priložnosti sta mu izročila unikatno darilo, ter mu zaželela še veliko zdravih let, seveda tudi nadaljnje sodelovanja v LD Negova. V poznejšem krajšem druženju ob kozarcu rujnega in domačih dobrotah, smo lahko slišali marsikatero anekdoto in šalo iz dolgoletne lovske kariere. Sam slavljenec pa nam je povedal, da mu v lovski organizaciji največ pomeni druženje ter skrb za stalež in zdravje divjadi, ter sploh ohranjanje naravnega okolja. Po njegovem je zanj nekaj najlepšega, pravzaprav protekcija, da lahko s prijatelji hodi po čudoviti naravi, ob tem pomaga živalim in okolju.

Tokratni slavljenec Slavek je lovec že dobrih 47 let, saj je v družbo zelene bratovščine vstopil davnega 15. marca 1975. Vseskozi je izjemno aktiven v lovski organizacij, saj je kar 15 let bil predsednik oz. starešina LD Negova, 12 let je bil član upravnega odbora LD Negova in 10 let član upravnega odbora Območne lovske zveze, štiri leta je bil član nadzornega odbora, sedaj pa že sedem let predsednik NO LD Negova, že 11. leto je član komisije za odlikovanja in priznanja LD Negova, vmes pa je bilo še več drugih funkcij in aktivnega delovanja v lovski družini, ter tudi širše. Za vse kar je storil za divjad, naravo in lovstvo v Negovi in okolici, je Lončarič prejel številna priznanja in odlikovanja lovske družine, regijske lovske organizacije in LZS. Med drugimi je prejel tudi: Družinsko priznanje, Priznanje OLZ, jubilejni znak za 40 let, Znak za lovske zasluge, Red za lovske zasluge III. in II. stopnje ipd.

Naš sogovornik Lončarič ne skriva, da je v 47 letih ustrelil le štiri osebke srnjadi, osebno pa mu je v ospredju pa mu je skrb za stalež in preživetje divjadi. Po njegovem lovci nikakor niso „pijanci, mrhovinarji in ubijalci nedolžnih živali“, kot jih nekateri imenujejo. Zato je razočaran nad nekaterimi neumestnimi kritikami. „Kritizirajo nas le tisti, ki se malo manj spoznajo na naše dejanske naloge, ki jim imamo in jih redno in odgovorno tudi izpolnjujemo. Naša naloga je predvsem varovati divjad in ohranjati določeno populacijo divjadi, ki nam lahko izumre. Strinjam se sicer, da je na našem območju trenutno nekoliko več srnjadi in to mnoge bode v oči, toda mi z naprej predvidenimi načrti in programi skrbimo za normalen stalež. Tukaj nam žal v veliki meri pomagajo vozniki osebnih vozil, saj praktično ne mine, dan da pri nas ali v naši okolici ne povozijo kakšno žival,“ pravi starosta negovskih lovcev in dolgoletni starešina ter drugi funkcionar lovske organizacije Slavko Lončarič.

Znana osebnost z radgonskega območja in Pomurja ter Slovenskih goric sploh, Slavko Lončarič se je rodil 11. maja 1937 v Negovi. Že kot otrok je izgubil mater, katero je nadomeščala, kot je sam dejal, dobra mačeha Marija, ki jo je kot vdovec poročil njegov oče Alojz. Osnovno šolo je obiskoval v Negovi. Kakor mnogi podeželski otroci, se je tudi Slavko hitro osamosvojil. Prvo zaposlitev je našel v tedanji Zadrugi, nato pa v podjetju Klemos v Lenartu. Ob delu se je izpopolnjeval in se podal med obrtnike. Bil je uspešen obrtnik in je vseskozi napredoval. V najboljših časih je zaposloval tudi več kot 60 delavcev, ki so bili v večini bližnji domačini. Mnogi so se pri njem izučili krovsko-kleparskega poklica. Z upokojitvijo je podjetje in vodenje predal hčerki Tatjani in njenemu možu Miranu Lapiju. Sam je v podjetju obdržal lastniški delež. Slavko je bil in je še aktiven pri družbenopolitičnem delu v KS Negova in v občini Gornja Radgona. Dejaven je tudi v društvih, zlati v PGD Negova, kjer je v več mandatih bil tudi predsednik. Njegova zasluga je, da imajo gasilci nov sodoben in prostoren gasilski dom ter sodobno gasilsko opremo. V KS Negova ima velike zasluge na področju razvoja infrastrukture in drugih področij. Kot ljubitelj narave je posvetil del življenja lovstvu in članstvu v LD Negova, kjer je opravljal številne društvene funkcije, med drugim je 15 let bil predsednik. Vidni so tudi njegovi sledovi pri izgradnji lepega lovskega doma, ki stoji v Črnem Hočju pri Negovi. Lončaričeva, ki sta tudi danes aktivna v številnih društvih in organizacijah, sta za svoje življenjsko delo prejela številna priznanja in nagrade. Zlasti je ponosen, da je med drugim, za vse kar je naredil za širšo skupnost, pred leti postal častni občan občine Gornja Radgona. Kot sam pravi je za vse njegove uspehe zaslužna tudi žena Marica, s katero uživa že več kot šest desetletij. Sploh pa diamantna zakonca Marica in Slavko Lončarič sodita med najbolj dejavna človeka z negovskega in tudi radgonskega območja, saj je težko našteti vsa društva in organizacije, v katerih sta med svojim plodnim in pestrim življenjem, tako ali drugače delovala…

Slavko je mimogrede član PGD Negova že od 1.1.1956 (torej že več kot 66 let), vmes je bil več mandatov tudi predsednik, opravljal pa je še druge funkcije. Marica pa je zraven stopila 20 let pozneje, 26.5.1976, a je vseeno že 46 let dejavna članica gasilskega društva.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

error: