Na Turistični kmetiji Hari so najprej rajali družinski člani in najbližji sorodniki, čez dva dni pa predstavniki številnih društev in lokalne skupnosti
Ni vsakemu dano, da bi dočakal 100 let življenja, posebno ne, da bi, če že ni več fizičnih moči, ohranil uma in razuma. In tokrat smo bili priča praznovanja 100 – letnice življenja Apolonije, kličejo jo Polonkica, Novak iz Polic pri Gornji Radgoni. Ob njenem življenjskem jubileju je kar potekalo dvojno slavje. Najprej so se na Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici zbrali njeni družinski člani in najbližji sorodniki, ki so s slavljenko v veselem razpoloženju pripravili čudovito družinsko slavje, ki se je sprevrglo v veselo praznovanje. Čez dva dni pa so slavje ob njeni 100 letnici, pripravili za predstavnike društev v katerih je Apolonija v preteklosti aktivno sodelovala. Tega slavja so se udeležili: županja občine Gornja Radgona Uraška Mauko Tuš, predstavniki: DU Gornja Radgona s predsednico Inge Ivanek, OZ RKS Gornja Radgona s predsednico Silvo Vračko, Medobčinskega društva invalidom Gornja Radgona s predsednico Alenko Husar, Zveze združenj borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, katere predsednica Mira Korošec je slavljenki prinesla torto, obdarili pa so jo tudi vsi drugi.
Ni treba posebej poudarjati, da slavljenka bila vesela, da se je toliko društev udeležilo slavja. Vsakega posebej je bila vesela. Kot nam je povedala, se vsem posebej zahvaljuje, da so počastili njen 100 letni življenjski jubilej. Ko so sedli za obložene mize, je o njenem življenju spregovoril sin Martin, ki je na drobno predstavil njeno življenjsko zgodo. Po njegovem nagovoru so slavljeni nazdravili z zdravljico »Kol’ko kapljic tolko let«, katero je začel s svojim glasom predsednik KO Rdečega križa Črešnjevci – Zbigovci Janko Avguštin. Zdravljici je s svojim glasom pritegnila tudi slavljenka. Ob tem ne gre prezreti, da je slavljenka še vedno izjemno čila in zdrava, ob tem zdravega duha in nam je iz svojega življenja veliko povedala. Ob tem kaže omeniti, da je med proslavo slavljenka, ob igranju harmonikarja Danija Rajha – Kosmatega muzikanta, tudi zaplesala.
Apolonija Novak se je rodila 9. februarja leta 1924 v Policah pri Gornji Radgoni, staršema Francu Rauter, rojenem leta 1897 in materi Rozaliji Breznik, rojeni leta 1884. V družini se je rodilo 7 otrok. Od teh je bila Apolonija najmlajša. Starša sta bila viničarja, za to so se večkrat selili in imeli težko življenje. Nazadnje, leta 1938 so se preselili v viničarsko hišo gospodarja Bratscher, katere lastnik je živel v avstrijski Radgoni. V tej hiši, katero sta z možem odkupila od Kmetijskega kombinata Radgona, vse od 1938, tudi živi. Komaj 12 – letna je morala, ker so bili viničarji, opravljati dela v gospodarjevem vinogradu. Skupaj s starši je okopavala vinograde, nosila škropiva za škropilce, opravlja trgatev in druga opravila v vinogradih. V prvi razred osnovne šole, ki jo je obiskovala v 7 km oddaljeni Gornji Radgoni, je vstopila leta 1930. Po končani osnovni šoli, bila je pridna učenka in z dobrimi ocenami, se je leta 1939, zaposlila kot služkinja pri gospodarju viničarje, v kateri sta živela starša. Tam je ostala vse do konca druge svetovne vojne. Kot nam je povedala, je imela tam lepo življenje, saj so jo spoštovali in je bila enakopraven član družine.
Ko se je vrnila domov k staršem se je zaljubila in posledica ljubezni se ji je rodil sin Janko, ki pa je že pokojni. V letih 1948 in 1949, je srečala Martina Novaka, s katerim se je tudi poročila. Leta 1957 se jima je rodil sin Martin. Kljub težkim časom sta z možem poskrbela, da sta se oba sina izšolala. Da bi bilo družini lažje, se je zaposlila v Kmetijskem kombinatu Radgona, kjer je opravljala dela v vinogradih in se leta 1984 upokojila. Kmalu po upokojitvi, leta 1986, ji je umrl mož, leta 2015 pa sin Janko. Ti dve izgubi v družini, sta jo potrli. Izgubo moža si je lajšala z udejstvovanjem v Medobčinskem društvu invalidov Gornja Radgona, kjer je bila dolga leta poverjenica za Police. Dalje je bila vključena v Društvo upokojencev Črešnjevci – Zbigovci, bila je članica Rdečega križa KO RK Črešnjevci – Zbigovci ter članica ZB za vrednote NOB Gornja Radgona. Druženje s člani društva in s sovaščani, ter seveda z njunimi najdražjimi, ji je lajšalo samoto. Danes ji veliko pomeni to, da si je leta 2001 našla prijatelja Janeza Hajdinjaka, ki je v hiši dragocena pomoč. Kljub letom, s Apolonijo igrata karte ali Človek ne jezi se in se na tak način zabavata ter si krajšata upokojenske dneve.
Naj ob kocu prispevka, povzamemo besede njenega sina Martina, ki jih je zapisal in predstavil na slavjih ob njenem 100 letnem življenjskem jubileju. »Življenjska pot Apolonije Novak, ni bila lahka. V mladostni jo je zaznamovalo težko viničarsko delo in po vojni delo v vinogradih. S polnimi pljuči je zaživela po upokojitvi kljub temu, da so jo pehale razne bolezni. Opravila je več težjih operacij, premagala je tudi raka. Velik udarec zanjo je bila izguba prvorojenca Janka, ki je zaradi bolezni preminil oktobra leta 2015. Pravijo, da ni hujše tragedije kot izgubiti svojega otroka. Polonkica se ni predala. Nestrpno je pričakovala svoj 100 rojstni dan, ga tudi doživela in ga sedaj praznuje skupaj z nami v krogu svojih najbližjih. Žal med nami ni Janka, smo pa tukaj zbrani vsi ostali, sin Martin, obe snahi (Marta in Olivera) 5 vnukov (Tea, Robi, Martina, Andreja in druga Martina), 5 pravnukov (Žan, Marco, Rene, Melissa, in Killian) in pa prapravnukici Eliza, ki ima 3 leta in Ida, ki je stara 8 mesecev«. (L.K.)
Fotografije: Ludvik Kramberger in Družinski arhiv